Skoči na vsebino
Nova Projekti

konS ≡ MODUL

S platformo vzpostavljamo ekosistem ustvarjalnih dejavnosti za kritičen razvoj prihodnosti, razvijamo zmogljivosti posameznikov in skupnosti za ustvarjalno rabo visokih tehnologij, s tem pa oblikujemo aktivno mrežo transdisciplinarnih dejavnosti za vzpodbujanje dostopa do trajnostnih družbenih in tehnoloških inovacij. Znotraj tega novega teritorija in v sodelovanju s 26. Festivalom računalniških umetnosti (MFRU) smo v mesecu oktobru 2020 oblikovali konS modul, s katerim smo (p)odprli aktualne teme in predstavili umetniška dela, nastala kot odziv na naše vabilo za prijavo projektov v januarju 2020. V diskurzivnem delu smo spregovorili o umetniški produkciji na presečišču (umetnost-znanost-tehnologija) ter o vključevanju umetnosti v inovacijah za prihodnost.


Moramo se pogovoriti, UI
Produkcija: Aksioma / 26. oktober 2020

Kot preddogodek v modul, je 26. oktobra 2020 Aksioma predstavila strip Moramo se pogovoriti, UI. Na potovanje skozi stripovski esej Moramo se pogovoriti, UI o eni najbolj aktualnih tematik našega časa, nas v spletnem pogovoru popeljala avtorica dr. Julia Schneider v pogovoru z Niko Mahnič.

Kako narediti računalniško znanost bolj pozorno na vprašanja manjšin in revnih? Ali je za neke institucije bolje, da se ne digitalizirajo? Ali je prepoved nekaterih tehnologij nujna rešitev ali le podleganje naši tehno-paranoji? Bi bilo to na prostem trgu sploh mogoče? Bi morali obnoviti svoje pojmovanje zasebnosti? Posnetek pogovora odgovarja na zastavljena vprašanja in odpira možnosti zanimivim pogledom na umetno inteligenco in dileme, ki jih poraja njen pospešen razvoj.


Boštjan Perovšek: Zvočna prepletanja
Produkcija: Zavod Cona / 6. november 2020

8-kanalna zvočna instalacija Zvočna prepletanja Boštjana Perovška pod produkcijskim okriljem Zavoda Cone, je spoj znanosti in umetnosti. Znanstveno proučevanje vibracijskih signalov živali (biotremologija) je z vidika umetnosti zanimivo predvsem zaradi zvočne manifestacije aktivnosti živali, skozi specifično organizacijo zvočne mase pa lahko seže tudi v polje komunikacije med živimi bitji. Projekt je osredinjen na mreže dveh pajkovk vrste Navadni križevec (Araneus diadematus); mreže namreč delujejo tudi podaljšek pajkovih senzornih sistemov. Vibracij, ki jih pajki oddajajo in sprejemajo prek mreže, človeško uho ne zazna, a razstava odstira prav ta nevidni zvočni svet. Razstavno kompozicijo tvorijo neobdelani zvoki aktivnosti žuželk in pajkov, ki pa so naknadno elektronsko modulirani.


Brida: Plantportation / Q-modul
Produkcija: Lokal Patriot / 10. november 2020

Raziskovalni projekt pod okriljem novomeškega LokalPatriota v izvedbi umetniške ekipe BridA, Plantportation  / Q-modul, je zastavljen kot večplastno vstopanje v dimenzijo kvantne prepletenosti in s tem v možne teoretične posledice in interakcije, med katere spada tudi kvantna teleportacija, kot navajajo avtorji Tom Kerševan, Sendi Mango, Jurij Pavlica. Dejstvo, da obstaja kvantna prepletenost in s tem tudi možnost kvantne teleportacije, je potrjeno in dokazano s številnimi znanstvenimi eksperimenti, kljub temu pa si tega pojava še vedno ni mogoče razložiti. Namen umetniškega kolektiva BridA je zgraditi medprostor, ki si ga z obstoječimi mentalnimi vzorci težko predstavljamo. Na tak način prostor in čas postaneta spremenljivki, opazovalec pa medij skozi katerega se udejanja kvantna teorija.


Miranda Moss, Daniel Brownell: Gallus Gallus Roboticus
Produkcija: MKC Maribor / 13. november 2020

Miranda Moss in Daniel Brownell sta pod okriljem MKC Maribor razvila projekt Gallus Gallus Roboticus, ki je pravzaprav spletna stran, ki spremlja oddaljeno sodelovanje avtorjev. Izhajajoč iz dejstva, da po svetu na letni ravni ubijejo 7 milijard enodnevnih moških piščancev, saj jih perutninska industrija šteje za “neekonomične”, je namen končnega projekta razviti odprtokodno umetno inteligenco, ki lahko zazna piščančji spol v fazi embria; projekt pa vključuje tudi izdelavo avtonomnega robota, ki bo za piščance skrbel. Skozi tak spekulativen pristop, ki ni osredotočen na človeka, temveč na nenavaden avtonomni stroj, robot, ki bo skrbel za piščance, umetnika zastavljata vprašanje, ali so stroji morda bolj sposobni humanosti kot ljudje.


Boštjan Čadež: Line Rider
Produkcija: Aksioma / 20. november 2020

V zgodovini umetnosti so nekatera umetniška dela imela srečo, da so jih razumeli ne zgolj kot umetnost, pač pa tudi kot uporabna orodja, javne prostore, kulturne fenomene, meme. Line Rider, delo Boštjana Čadeža, je eno takih umetniških del. Medtem ko izvirno igro – nastalo leta 2006 – še vedno lahko brezplačno igramo na spletni strani linerider.com ali v aplikaciji pametnega telefona, se Čadež trenutno ukvarja z njeno 3D različico, ki se bo igrala v virtualni resničnosti, njen predogled pa bo javno predstavljen na festivalu MFRU v Mariboru. Nova igra bo izšla leta 2021, projekt razvija Aksioma.


Tilen Sepič: Kozmični dež
Produkcija: Ljudmila /  24. november 2020

Ljudmila je predstavila svetlobno-zvočno instalacijo Kozmični dež Tilna Sepiča, kjer se avtor loteva analize ter vizualizacije pojava “kozmičnih žarkov’”, očem nevidnih visokoenergijskih delcev, ki izvirajo iz vesoljskega prostora, večinoma izven našega Osončja. V instalaciji so uporabljeni detektorji mionov, ki prožijo močne bliske LED luči in zveneče udarce elektromagnetov. Tehnologije meritve, kot so uporabljene v projektu, dolgo niso bile dostopne izven laboratorijskega in raziskovalno-institucionalnega konteksta.


Zoran: Srdić Janežič Biobot / Laboratorijska situacija
Produkcija: Kersnikova / 22. december 2020

Projekt Biobot: Laboratorijska situacija se posveča tkivnemu inženiringu in razvoju robota z delujočo biološko mišico, ki premika telo. Avtor Zoran Srdić Janežič v laboratorijski situaciji s strokovnjaki goji nevrone na plošči z elektrodami, ki prevajajo električni signal. Tega pretvorijo iz analognega v digitalnega, ojačajo in uporabijo za manipulacijo gibanja biobota. Biobot prinaša ne le nove materiale, temveč tudi nove procese v umetniške prakse in ustvarja nov umetniški jezik. Znanstveni in tehnološki razvoj uporablja na neznanstven način za umetniško zgradbo biološkega in tehnološkega telesa. Biobot je živa entiteta z lastno inteligenco in pravico do obstoja kot živo bitje.


Vlaganje v prihodnost: vseživljenjsko dvigovanje kompetenc na področju STEAM v praksi in v javnih politikah
Spletna okrogla miza / 3. november 2020

V sodobni družbi vse večji pomen pripisujemo obšolskim, obštudijskim in vseživljenjskim izobraževalnim programom. Ti so postali neprecenljivi tako v smislu uvajanja novih vsebin, kot tudi preizkušanja in kovanja metod za nove oblike prenosa in oblikovanja veščin. Na kompleksne sistemske izzive (kot so npr. okoljska vprašanja, vprašanja sodobne omrežene družbe, demografska vprašanja itd.) odgovori ne ležijo zgolj v znanosti in tehnologiji, kakor tudi ne zgolj v okviru humanističnih in družboslovnih disciplin; ne obstoja le en ključ, temveč je ključna investicija v preplet pristopov in pogledov.

Okrogla miza “Vlaganje v prihodnost: vseživljenjsko dvigovanje kompetenc na področju STEAM v praksi in v javnih politikah” je skušala osvetliti, kako se razvoja kapacitet za izzive prihodnosti – na eni strani – lotevajo nekateri vodilni snovalci in izvajalci izven-kurikularnih vsebin ter kaj se – na drugi strani – na področju hibridnih in trans-disciplinarnih pristopov odvija in pripravlja na ravni javnih politik.

Gostje okrogle mize so bili:

  • Gorazd Jenko (Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko),
  • Darinka Vrečko (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport),
  • Kristijan Tkalec (konS),
  • Rok Capuder (Zavod 404).

Vodja spletnega omizja je bil Uroš Veber (konS – Projekt Atol).

 

O vključevanju umetnosti v procese inovacij
Spletna okrogla miza / 17. november 2020

Vključevanje umetniškega načina mišljenja v ustvarjalne procese, s katerimi ustvarjalci želijo do novega produkta ali nove storitve, omogoči udeleženim inovatorjem originalen, drugačen, nepričakovan pogled na izhodišča izziva s katerim se spoprijemajo. Sodelovanje umetnikov oziroma strokovnjakov za umetnost pri ustvarjanju novih produktnih ali družbenih inovacij je ovrednoteno na enak način, kot delo vseh udeleženih v procesih inoviranja. Z razliko oblikovalcev in arhitektov, ki v procesih inoviranja za trg sodelujejo po pravilu, pa sodelovanje umetnikov pri ustvarjanju produktov in storitev za neumetnostni trg ni samoumevno.

O tem, kakšni so izzivi, ki stojijo pred umetniki kot posamezniki in kakšni pred umetnostnimi organizacijami, ki se vključujejo v realni sektor izven umetnostnega polja, smo spregovorili na okrogli mizi “O vključevanju umetnosti v procese inovacij”, hkrati pa predstavili ISOLAB Projekta Atol. Na okrogli mizi so o svojih izkušnjah z Jurijem Krpanom, vodjo spletnega omizja, spregovorili

  • Marko Peljhan / konS – Projekt Atol,
  • Miha Turšič / Waag,
  • Miha Horvat / konS – MKC Maribor.

 

Sodelovanje umetnosti v inovacijah za prihodnost
Spletna okrogla miza / 27. november 2020

Umetnost in druge kreativne discipline bodo odločilno pripomogle k skupni boljši prihodnosti, še posebej, ko dobijo ključno mesto tako v družbenih kot tudi v gospodarskih inovacijah.

Okrogla miza je soočila poglede na področje interdisciplinarnega inoviranja ter ponudila nekaj primerov dobrih praks. Sogovorniki so iz različnih vidikov pretresli možnosti vzpostavljanja radikalno odprtega okolja ter globokih povezav za omogočanje in spodbujanje pozitivno disruptivnih inovacij. Pridružili so se nam govorci raznolikih profilov, s katerim bomo poskusili pokriti širok diapazon možnosti sodelovanja:

  • Marko Hren, sekretar Sektorja za koordinacijo pametnih specializacij, SVRK,
  • dr. Dragica Marinič, Štajerska gospodarska zbornica; koordinatorica SRIP Krožno gospodarstvo;
  • Miha Ciglar, direktor podjetja Ultrasonic audio technologies; IRZU; umetnik in inovator;
  • Darko Šuman, Portfolio manager v podjetju Plastika Skaza.

Vodja spletnega omizja je bil dr. Peter Purg (konS – Akademija umetnosti Univerze v Novi Gorici).