Ogled razstave (19. 10. – 30. 11. 2022): vsak delovnik od 9.00 do 20.00
Projekt ,ločene vrednosti raziskuje simulacijski potencial podatkovnih procesov, ki predstavljajo ključni element sodobnih kulturno-tehnoloških formacij. ,ločene vrednosti pojave v obliki digitalnih podatkovnih nizov s serijo prenosov med analognim in digitalnim ter signalnim in podatkovnim uporabijo za materializacijo podatkovnih modelov. Razstavljeni modeli niso v povsem arbitrarnem razmerju do digitalnih podatkov, na katerih temeljijo, a vez med njimi ne pretendira na enosmernost, neposrednost ali reprezentativnost. Tudi digitalni podatki so (zaradi npr. fizičnih lastnosti analogno-digitalnih senzorjev, ranljivosti podatkovnih serverjev, časovnih oken in spreminjanja medijskih formatov) namreč vse prej kot celoviti ali objektivni. Zato lahko digitalne podatke mislimo ne zgolj kot diskretna dejstva, ampak kot odprte dinamične materialne oblike.
Razstavni prostor zasedajo fosforescentni objekti in analogna projekcija elektronskega žarka z osciloskopskega zaslona, ki namiguje na izhodišče teh objektov. Projicirana krivulja je proizvedena s pomočjo posebej razvitega analogno-digitalnega orodja za signalno procesiranje, ki digitalne podatke iz simbolnega (CSV-) zapisa pretvarja v električno napetost. Takšna oblika omogoča analogno procesiranje signala in se v svoji pojavnosti približuje zveznosti, šumom in neponovljivosti fizičnih pojavov. Signal (podatki) se na osciloskopskem zaslonu prikazuje kot fosforne linije, ki se ob spreminjanju faznih zamikov zdijo kot različni zorni koti na posamezen tridimenzionalni objekt.
Na podlagi videoposnetkov tovrstnih osciloskopskih krivulj so bili v okolju za videogrametrijo, podprtem z AI, oblikovani 3D-modeli. Programsko okolje je linije samosvoje zaznalo kot tridimenzionalne objekte in v procesu ustvarilo globino, kjer je drugače ni. Ta transformacija ne temelji na perspektivičnem režimu vizualnosti, kot ga ponazarja camera obscura, temveč sloni na paralelnem razvoju, ki je vodil k razvoju računalniškega modeliranja in grafike, ki je dajalo prednost vlogi podatkov, in pomnožilo, zaobračalo in virtualiziralo gledišče.
Podatkovni modeli so bili v končni stopnji materializirani kot 3D tiskani objekti, ki ob sprejemanju in oddajanju svetlobe v svoji pojavnosti nihajo med virtualnim in fizičnim. Namesto pomenske ali funkcionalne vrednosti podatkovnih modelov ,ločene vrednosti v ospredje postavljajo njihovo plastičnost in formativno moč, obenem pa modelirajo tudi potencialnosti analogno-digitalnih prepletov, ki jih podatki in impulzi prečijo v procesu.
O avtorju
Staš Vrenko je umetnik, glasbenik in oblikovalec elektronskih instrumentov. Magistriral je na Oddelku za kiparstvo na ALUO v Ljubljani in za magistrsko delo prejel študentsko Prešernovo nagrado. Njegova umetniška praksa združuje različna polja umetnosti s poudarkom na raziskovanju zvoka, elektronskih medijev in tehnologij, kineticizma, naprednih izdelovalnih tehnologij ter performativnosti. V zadnjih letih se je predstavil z več samostojnimi projekti: Izdelave (P74, 2020), Plošča (Kino Šiška, 2019), Zanke v prenosu (osmo/za, 2018), Tehnike posvojitve (P74, 2017) in Veznik (MoTA, 2016). Razstavljal je tudi v okviru festivalov Agora Creative (Grenoble, 2019), Pixxelmusic (2019), MFRU_25 (2019), Kiblix (2017) in Svetlobna gverila (2015 in 2016) in sodeloval pri več skupinskih razstavah.
Umetnik: Staš Vrenko
Kuriranje: Maja Burja
Razvoj orodja: Staš Vrenko (koncept, programiranje), Gregor Krpič (izdelava vezja)
Tehnična pomoč pri izdelavi orodja: Luka Frelih
Tehnična podpora: RogLab, osmo/za
Zahvala: Tomo Per
Produkcija umetniškega dela: Društvo Ljudmila, laboratorij za znanost in umetnost (pod okriljem platforme konS). Projekt konS – Platforma za sodobno raziskovalno umetnost je bil izbran na javnem razpisu za izbor operacij “Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture”. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.