V sredo, 18. maja 2022, bosta MKC Maribor in Mestna občina Maribor ob 18.18 odprla prostore novega Kulturnega inkubatorja na Koroški ulici 18, ki z razširjenimi prostori prinaša tudi razsežnejše interdisciplinarne in medgeneracijske vsebine.
Novi Kulturni inkubator je prostor raznolikih praks ter stičišče povezovanja umetnosti, znanosti in tehnologije; je center, ki participatorno – v sklopu participatornega proračuna in v strokovnem sodelovanju z najširšim krogom zainteresiranih – razvija program razstavišča za predstavitev ustvarjalnosti, znanosti, oblikovanja in umetnosti z povezavi z novimi in digitalnimi tehnologijami, podprtega s strani kohezijskih projektov in nevladniških programov. V prostorih Kulturnega inkubatorja se izvajajo delavnice platforme konS in raste Laboratorij za robotiko.
Program odprtja bo sestavljen iz showcase dejavnosti
Razstavišče bo zasedla »ROBObum« pregledna razstava v sodelovanju z Oddelkom za industrijsko robotiko – FERI. Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko namreč že vrsto let organizira državno tekmovanje ROBObum, tradicionalna celodnevna prireditev združuje državna tekmovanja v robotiki za osnovnošolce, srednješolce in študente: ROBObum zajema ROBOsled in ROBOCupJunior, ki se izvajata skupaj z državnim tekmovanjem za študente in dijake RoboT. Osnovni namen tovrstnega dogajanja je popularizacija robotike, mehatronike, avtomatike in tehnike na splošno ter spodbujanje inovativnosti med mladimi. V razstavišču Kulturnega inkubatorja se bodo predstavili z impresivnimi prototipi osnovnošolcev/srednješolcev/študentov in na tak način prikazali sliko razvoja, ustvarjalnosti in povezanosti robotike s časom, iz katerega se poraja.
Predstavitev delavniških aktivnosti
V Studiu 1 in Studio 2 se vsebine osredinjajo na DIY in peer-to-peer pristope: predstavljene bodo aktivnosti Spreten.si, Kreativnega studia OS in delavnice platforme konS idr.
Spreten.si je izobraževalni program za otroke, ki razvija razumevanje in ustvarjanje novih tehnologij. Te vsebine so namreč v formalnem izobraževanju otrok zapostavljene. Medijsko-digitalna pismenost in programersko-tehnična ustvarjalnost sta izobraževalna stebra Spreten.si, njuni temelji pa moderni pedagoški pristopi: problemsko-projektno učenje (problem based learning), socialno-sodelovalno učenje (social learning), učenje skozi delo – izdelovanje (learning by doing), reflektivno učenje (inquiry based learning). Ti pristopi učijo na drugačen način, kot to počne formalno izobraževanje, saj otroke navajajo na raziskovanje, sodelovanje, izdelovanje in podjetniško-ekonomsko razmišljanje. Na tak način se hitro razvijajo tehnično in spletno spretni otroci, počasi pa nastajajo tudi njihovi prvi izdelki: igrice, roboti, računalniško izdelani predmeti in kakovostne spletne objave. Spreten.si je sestavljen iz laboratorijev, v katerih otroci in mentorji skupaj eksperimentirajo, v prostorih Kulturnega inkubatorja se bodo predstavili z izbranimi, tematskimi vsebinami.
V Studiu 1 se bo odvijalo dogajanje Kreativnega studia OS, ki se je razvil iz sodelovanja platforme konS in društva Nagib ter sprožil raziskovanje “osi” oziroma “osišča” različnih umetniških in neumetniških praks, je prostor igre in eksperimenta, ustvarjanja in izobraževanja: v ospredju je pojem interdisciplinarnosti in izvirnega povezovanja področij, katerih se na kreativen način lotevajo otroci in starši. Prostor ponuja medgeneracijsko učenje v katerem sodelujejo vsi: od izkušenih strokovnjakov do otrok in staršev (odraslih). Pri tem je pomembno tudi vzpostavljanje nove skupnosti, okolja, kjer delamo skupaj, se izobražujemo, delimo znanje in izkušnje ter se učimo novih veščin in vrednot. Studio sicer poteka brezplačno ob petkih med 16.30 in 18.30.
V prostorih Studia 1 se bodo na dan odprtja izvajale izbrane delavnice platforme konS, ki sicer že potekajo na Koroški ulici 18 od leta 2019.
V Studiu 2 bo predstavljena Vinyl fabrika in Mednarodni Festival računalniških umetnosti.
Vinyl fabrika je produkcijsko-izobraževalna enota za zapisovanje glasbe in drugih zvokov na gramofonske plošče s pomočjo naprave, ki izrezuje eno po eno ploščo. Vinyl fabrika je namenjena mladim ustvarjalcem, glasbenikom, ki si lahko v dostopnih, manjših nakladah privoščijo svojo avtorsko glasbo na gramofonskih ploščah, tistim, ki jih zanima tehnika obdelave zvoka in izdelave plošč in se bodo lahko priučili te obrti ter oblikovalcem, ki lahko začnejo razvijati unikatne ovitke za plošče. Na tak način želi Vinyl fabrika prispevati k razvoju kreativnih industrij v Sloveniji, spogleduje se s socialnim podjetništvom in nastajanjem kooperativ, povezovanjem mladih ustvarjalnih kolektivov v mestu in nastajanjem malih glasbenih založb.
Mednarodni festival računalniških umetnosti – MFRU je v Sloveniji in širši regiji v svojih začetkih (od leta 1994) opravil pionirsko delo pri predstavljanju in razvoju teorije in umetniške prakse računalniške umetnosti in novih medijev. Za nami je 28. edicija, skozi leta pa je gostil in mednarodnemu občinstvu predstavljal pionirje in vodilne ustvarjalce računalniške umetnosti, v zadnjih letih pa fokus razširil na predstavljanje umetnikov, teoretikov ter drugih strokovnjakov, ki se v svojih praksah posvečajo širšemu področju računalniških tehnologij ter z njimi povezanimi družbenimi, ekonomskimi, političnimi in ekološkimi vprašanji. V prostorih Kulturnega inkubatorja je našel prostor za svoj arhiv in zgodovinjenje sodobnosti.
Prostori, zapolnjeni s prividi prihodnosti
Človek in njegovo telo sta po Stelarcovem mnenju nestabilni konstrukciji. Mrtvi, skoraj mrtvi, možgansko mrtvi, še nerojeni, delno živi in sintetično-živi si danes delijo materialni obstoj z drugimi živimi telesi, delujočimi stroji ter izvedljivo in virusno kodo. Zato razvija nove živeče konstrukte. Poleg nastajajočega umetniškega projekta Embodiment – Utelešenje, ki ga pripravlja skupaj s Stefanom Doepnerjem in bo na ogled vso leto, bo v Kleti na ogled znan Stelarcov projekt Eksoskeleten. Eksoskeleton je podoben človeku, vendar ni. Je telo s šestnožnim pnevmatskim pogonom za hojo in vrtljivo mizo, ki omogoča vrtenje okrog svoje osi, ob tem roke vodijo koreografijo gibov in sestavljajo kakofonijo pnevmatskih in mehanskih zvokov. Eksoskeleton je mogočno, 600 kilogramsko okorno telo, ki sledi tujim ukazom in lastnim omejitvam in je eden izmed najbolj znanih, prepoznavnih avtorjevih projektov, na ogled v kleti, medtem ko bodo v Hodniku predstavljeneje vsebine platforme, konS, ki je bila vzpostavljena v letu 2019 in s partnerskimi organizacijami deluje po celotni Sloveniji. Znotraj laboratorijev za inovacije omogočajo produkcijo sodobnih raziskovalnih umetnosti, doslej se je realiziralo že 9 umetniških projekotv, ki bodo na ogled na hodniku skozi videovsebine.
Partnerji projekta so Mestna občina Maribor, konS – platforma za sodobno raziskovalno umetnost, Društvo Nagib, Spreten.si, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, sofinancerji pa Evropsko leto mladih, Erasmus+, Evropska solidarnostna enota, Urad RS za mladino. Projekt konS je bil izbran na javnem razpisu za izbor operacij “Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture”, naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Razširjeni prostori in jasne programske smernice bodo vzpostavili boljše pogoje za razvijanje, izobraževanje in produkcijo, logistiko ter analizo sodobne raziskovalne umetnosti, njene kulture tehničnih in socialnih inovacij ter grajenju njene skupnosti v horizontalnih in vertikalnih smereh naproti gospodarstvu in družbi. Cilj deležnikov je namreč povezovanje in vzpostavljanje odprtega prostora za raziskovalno delo in izobraževanje ter sodelovanje različnih generacij, s tem pa prepletanje znanj in disciplin skozi vzpostavljanje in nadgrajevanje kulture, logike in aplikabilnosti umetniškega razmišljanja. Skozi to prizmo se ustvarja podporno okolje za iskanje ustvarjalnih inovacij.
Kulturni inkubator ni le nov prostor, temveč nov model razvijanja produkcijskega, logističnega in festivalskega centra, razvijanje muzejsko-arhivske zgodbe ter omogočanje delovanje ekosistema, ki vključuje izobraževanje, raziskovanje in produkcijo, poelg tega odpira projektno in programsko sodelovanje javnih, nevladnih, privatnih, izobraževalnih, umetniških in gospodarskih subjektov.