Razvoj sodobne vesoljske tehnologije je odvisen od našega razumevanja tako medzvezdnega prostora kot tudi življenja na Zemlji. Navdihnjena z najnovejšimi napori astrobiologije in prototipi teraformiranja planetov, ki naj bi jih ljudje naselili v prihodnosti, je umetnica Dorotea Dolinšek razvila stroj za avtomatizirano plemenitenje marsovskega regolita.
Regolit je mešanica oksidov, umetno sestavljena na podlagi Marsove talne analize roverja Curiosity, v katerega se sadi modelni organizem soje (Glycine max), ki ga umetnica zaliva z mešanico organskih snovi, ki izpadajo s človeškega telesa. Te organske in mineralne snovi v regolitu, ki potuje na tekočem traku, zlagoma razpadajo in s tem omogočajo nastanek zemljine, primerne za življenje mikroorganizmov in rastlin.
Teraformiranje spremlja dnevnik, v katerem so vse donacije organskih hranil in informacije, kot so čas, temperatura in vlaga, skrbno zabeležene. S pomočjo dnevnika se tako sledi podatkom o mikroatmosferi, na podlagi katerih se meri dodane količine organskih snovi, potrebnih za preoblikovanje anorganskega regolita v rodovitno prst. Ob zavedanju dolgotrajnosti procesa tega preoblikovanja smo soočeni z izkušnjo globokega časa, potrebnega za popravilo nečesa, kar je običajno nepredstavljivo.
Razstava bo na ogled do 5. februarja 2023 vsak delovnik od 9.00 do 20.00 in ob sobotah od 8.00 do 13.00.
Izvedba konstrukcije: Jože Zajc
Programiranje in 3D modeliranje: Jakob Grčman
Obdelava stekla: Zvonko Drobnič
Strokovno svetovanje: Kristijan Tkalec
Oblikovanje svetlobe in tehnična podpora: Jure Sajovic
Produkcija: Zavod Kersnikova / Galerija Kapelica s podporo Ministrstva za kulturo RS in Mestne občina Ljubljana – Oddelka za kulturo
Zahvale: Robert Černelč, Sašo Sedlaček (Akademija za likovno umetnost in oblikovanje / UL), dr. Marko Flajšman (Biotehniška fakulteta – Oddelek za agronomijo / UL), Exolith Lab / University of Central Florida
Foto: Matjaž Rušt
___