Diskurz
Taktike&Praksa: (re)programiranje / podkast
Druga serija podkastov v sklopu programa Taktike&praksa, s katerim Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti dopolnjuje diskurzivni program konS ≡ Platforme za sodobno raziskovalno umetnost, obuja festival pogovorov (re)programiranje: Strategije za samoregeneracijo iz leta 2021. V tej seriji podkastov bodo ponovno predvajani pogovori, ki jih je zasnovala in vodila pisateljica in novinarka na področju tehnologije Marta Peirano.
Taktike&Praksa: Merilo / podkast
Konferenca z naslovom Druge razsežnosti: Vizije, politika in infrastrukturno nasilje na več kot človeškem planetu, ki jo je Aksioma priredila v sklopu diskurzivnega programa T&P14: Merilo in je potekala pod okriljem konSekvenc, je dobila epilog s podkastom, v katerem so se zvrstili intervjuji novinarke in raziskovalke Neje Berger z nekaterimi protagonisti konference. Gre za zvočno dopolnitev Aksiominega istoimenskega diskurzivnega programa, ki se osredotoča na raziskovalno umetnost, družbo in nove tehnologije.
Miha Turšič: Atlas Slovenija / razprava
Transdisciplinarni umetnik Miha Turšič v razstavi Atlas Slovenija obravnava aktualna okoljska vprašanja antropocena in opazuje spremembe, ki jih ustvarjajo procesi kulturalizacije in komodifikacije okolja, ki imajo za posledico izgubo biotske raznovrstnosti, različne oblike onesnaženja in druge negativne okoljske vplive. Ob odprtju razstave so v strokovni razpravi poleg avtorja umetniškega projekta sodelovali umetnostna zgodovinarka dr. Beti Žerovc, inženir geodezije in doktor znanosti dr. Aleš Marsetič ter kurator Galerije Simulaker Adrijan Praznik.
Andy Gracie: 2.8B420K / razprava
Projekt 2.8B420K Andyja Gracieja tematizira konec življenja na Zemlji in predlaga spomenik, znan kot Objekt, ki bo obeležil prehod planeta iz biološkega v postbiološki sistem. Ob otvoritvi razstave je kustosinja Tjaša Pogačar vodila pogovor o tem spekulativnem projektu z umetnikom in drugimi misleci z različnih področij. V razpravi so svoje misli in komentarje soočili umetnik Andy Gracie ter raziskovalci s področja geologije, antropologije in umetnostne zgodovine Rok Brajkovič, Blaž Vičič, Matthew Wolf-Meyer in Beti Žerovc.
Merila realnega časa
Novi vmesniki med človekom in strojem omogočajo bolj intuitivne interakcije s prostorskimi podatki in digitalnimi procesi; vse od ravni pametnega mesta, kjer komputacijski sistemi usmerjajo gibanje, do ravni optimiziranega doma, kjer tehnologije učinkovitosti in nadzorovanja ustvarjajo informacijske subjekte. To predavanje bo predstavilo posledice tovrstnih multiskalarnih realnih časov ter orisalo slepe pege domnevno vseobsegajočih in vsevidnih tehničnih sistemov, s čimer bo pokazalo, kako ti sistemi izločajo urbane prihodnosti, ki ne sodijo v domeno vojaških, varnostnih in finančnih vzgibov.
Druge razsežnosti: Vizije, politika in infrastrukturno nasilje na več kot človeškem planetu
Kaj imajo skupnega nanotehnologija in letalska tehnologija, zvočno valovanje in komputacija globalnega obsega, optični inženiring in elektroenergetska omrežja, mikročipi in globalno segrevanje, molekula H20 in podatkovne baze za strojno učenje, vaše domače rutine in globalne politike? Vsi ti pojavi obstajajo ali operirajo onkraj vidnega spektra, onkraj naše zmožnosti, da bi jih videli in razvili membrano, ki bi omogočala medsebojno komunikacijo. Da bi se z njimi spoprijeli, moramo razviti zmožnost razmišljanja v merilih, ki so večji ali manjši od človeškega.
Od skupnega do NFT-jev
Konferenca je združila umetnike, hekerje in raziskovalce, ki so kritično preiskali premik v digitalni kulturi od odprto deljenih do na kriptu temelječih oblik lastništva. Gre za ultimativno zmago financializacije, ali pa obstajajo odprtine za drugačne lastniške režime ter tako nove oblike umetnosti in kulture?
Pametna mesta in skupnosti
Okrogla miza o odgovornem oblikovanju sodobnega sobivanja skozi napredne tehnologije, na kateri so spregovorili Iztok Mori, direktor občinske uprave Velenje, Jurij Krpan, umetniški vodja projekta KonS in Zavoda Kersnikova iz Ljubljane ter Boris Koprivnikar, nekdanji minister za javno upravo in vladni pooblaščenec za digitalni razvoj, danes svetovalec pri razvoju pametnih skupnosti v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in državami v regiji.
Paradoksi pametnih skupnosti
Kako doseči premik od zgolj dobre uporabniške izkušnje in raznosmernega sledenja evropskim trendom k razvoju globljih, strateških partnerstev med ponudniki in uporabniki družbene ter kulturne infrastrukture? Spregovorili so Matjaž Logar, izvršilni direktor Operacije SRIP PMiS, Peter Geršič, vodja projekta SITIUM, strokovni sodelavec za razvoj in pametne skupnosti pri Mestni občini Novo Mesto, Andrej Žižek, arhitekt, urbanist in raziskovalec, Simon Mokorel, vodja razvojne pisarne za Pametno mesto pri Mestni občini Nova Gorica in Peter Purg, Akademija umetnosti Univerze v Novi Gorici (moderator)
(re)programiranje: Strategije za samoregeneracijo
Aksiomina serija (re)programiranje se bo osredinila na rešitve in iskanje orodij, besed in vizij na različnih področjih – od energije in infrastrukture do gradnje skupnosti in umetne inteligence.
Vlaganje v prihodnost
Spletno omizje je skušalo osvetliti, kako se razvoja kapacitet za izzive prihodnosti – na eni strani – lotevajo nekateri vodilni snovalci in izvajalci izven-kurikularnih vsebin ter kaj se – na drugi strani – na področju hibridnih in trans-disciplinarnih pristopov odvija in pripravlja na ravni javnih politik.
O vključevanju umetnosti v procese inovacij
Okrogla miza o izzivih, ki stojijo pred umetniki kot posamezniki in kakšni pred umetnostnimi organizacijami, ki se vključujejo v realni sektor izven umetnostnega polja.