Razstavišče Kulturni inkubator kot vozlišče platforme za sodobno raziskovalno umetnost konS deluje pod okriljem Mladinskega kulturnega centra Maribor. Do 8. januarja 2023 gosti novo produkcijo, ki je letos nastala pod okriljem platforme konS. Projekt ,ločene vrednosti umetnika Staša Vrenka je podprlo Društvo Ljudmila, laboratorij za znanost in umetnost. Nastala je umetniška instalacija, ki prikazuje 3-D objekte v nihanju med virtualnim in fizičnim. ,ločene vrednosti namreč naravne in družbene pojave v obliki digitalnih podatkovnih nizov s serijo prenosov med analognim in digitalnim ter signalnim in podatkovnim uporabijo za materializacijo podatkovnih modelov. Razstavljeni modeli digitalne podatke obravnavajo ne zgolj kot diskretna dejstva, ampak kot odprte dinamične materialne oblike.
Razstava bo na ogled do 8. januarja 2023 vsak delovnik med 10. in 16. uro.
Staš Vrenko je umetnik, glasbenik in oblikovalec elektronskih instrumentov. Magistriral je na oddelku za kiparstvo na ALUO v Ljubljani in za magistrsko delo prejel študentsko Prešernovo nagrado. Njegova umetniška praksa združuje različna polja umetnosti s poudarkom na raziskovanju zvoka, elektronskih medijev in tehnologij, kineticizma, naprednih izdelovalnih tehnologij in performativnosti.
V okviru projekta ,ločene vrednosti je Staš Vrenko razvil specializirano samostojno orodje, ki omogoča vzpostavljanje različnih analognih in digitalnih vmesniških strategij za procesiranje prosto dostopnih podatkov iz internetnih podatkovnih baz, namenjeno predvsem obravnavi časovnih pojavov. Razstavno instalacijo sestavljajo fosforescentni objekti in analogna projekcija elektronskega žarka z osciloskopskega zaslona. Projicirana krivulja je proizvedena s pomočjo posebej razvitega analogno-digitalnega orodja za signalno procesiranje, ki digitalne podatke iz simbolnega zapisa pretvarja v električno napetost. Takšna oblika omogoča analogno procesiranje signala in se v svoji pojavnosti približuje zveznosti, šumom in neponovljivosti fizičnih pojavov.
Na podlagi videoposnetkov tovrstnih osciloskopskih krivulj so bili v okolju za videogrametrijo, podprtem z AI, oblikovani 3D-modeli. Programsko okolje je linije samosvoje zaznalo kot tridimenzionalne objekte in v procesu ustvarilo globino, kjer je drugače ni. Podatkovni modeli so materializirani kot 3D tiskani objekti, ki ob sprejemanju in oddajanju svetlobe v svoji pojavnosti nihajo med virtualnim in fizičnim. Namesto pomenske ali funkcionalne vrednosti podatkovnih modelov ,ločene vrednosti v ospredje postavljajo njihovo plastičnost in formativno moč, obenem pa modelirajo tudi potencialnosti analogno-digitalnih tehničnih prepletov, ki jih podatki in impulzi prečijo v procesu.