Pod vodstvom Zavoda Kersnikova – partnerja konS ≡ Platforme za sodobno raziskovalno umetnost deluje Laboratorij Vivarij. V sklopu programa konSekvence ≡ Fragmenti možnega ekosistema vabi med 10. in 28. aprilom 2023. Odprti studio bo omogočil vpogled v nastajenje instalacije Dorotee Dolinšek Ex.A.R.U. (Exo Auxiliary Respiratory Unit).
Umetnica v projektu Ex.A.R.U. (Exo Auxiliary Respiratory Unit) izhaja iz premisleka o infrastrukturi in tehničnih rešitvah, ki omogočajo bivanje v ekstremnih pogojih vesolja skozi produciranje in zadrževanje zračnega balona znotraj vesoljskih ladij. Pri takšnih tehnološko kompleksnih izzivih sledimo zemeljskim izkušnjam in materialom, ki se manifestirajo v mimetičnih, avtomatiziranih sistemih Zemeljskega okolja. Projekt znotraj tega deluje skozi razmislek o zračnem substratu v povezavi z atmosfero kot skupnem prostoru vsem živim organizmom. Dihanje, kjer je človekovo telo vmesnik, je dejanje izmenjave, ki vzdržuje ta skupni prostor in kot tak presega individuum človeških pljuč. V zavedanju medvrstnih relacij gre v projektu za zračno kupolo, spekulativno dihalno vesoljsko postajo, kjer so rastline glavne proizvajalke zračnega substrata, njihova uspešnost fotosinteze pa odmerja čas bivanja v simuliranem brez-zračnem prostoru. Na zračno kupolo se človek pripne z svojim dihalnim sistemom preko maske, ki sproži proces izmenjave. Pri uporabi dihalne maske pred samim priklopom pride do ključnega suspenza, trenutka nezmožnosti vdiha/izdiha, kar lahko identificiramo kot tekmo s časom, kar se kaže v dobi antropocena na planetarni ravni.
Tako kot vesoljska infrastruktura je tudi Zemlja v nenehnem procesu teraformiranja. Današnji pogled na Zemljo ni več transcendentalen in breztelesen, temveč panoptičen, kater izvira iz hermetično zatesnjenih modulov, ki gosti živa bitja na podlagi njihovih sposobnosti preživetja v ekstremnih pogojih. Obvladovanje dihalnih procesov v vesolju, ki opolnomočajo človeško željo po trajnostnem, medplanetarnem bivanju, spodbuja intimno zavedanje spreminjajočega se, naraščujoče toksičnega zraka na Zemlji, ki določa načine, na katere svet diha. Toksičen učinek industrijskih ostankov preteklih stoletij v seštevku s pospečenim stranskim proizvodom sodobnih industrij nakazuje, da so fosilna goriva ena glavnih prožilk onesnaženosti zraka v študijah o globalnem segrevanju. Takšne atmosferske spremembe nam skozi čas omogočajo indeksiranje antropocena. Trenutek suspenzije časa v dihalnih napravah tako nakazuje enačenje ekstremnih vesoljskih pogojih z Zemljo v globoki ekološki krizi in nagovarja ekologijo občutenja in zaznavanja, življenja in smrti.
Laboratorij Vivarij bo odprt od ponedeljka do petka med 9.00 in 17.00 na Likozarjevi 1, Ljubljana.
Strokovna sodelavka: Barbara Sušnik
Izdelava konstrukcije: Rompom d.o.o.
Produkcija: Zavod Kersnikova – Galerija Kapelica v okviru projekta konS – Plaftorma za sodobno raziskovalno umetnost
___
Projekt konS ≡ Platforma za sodobno raziskovalno umetnost je bil izbran na javnem razpisu za izbor operacij “Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture”. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.