Sintetistična srečanja se nadaljujejo! V sklopu cikla skupnostnih srečanj, namenjenih vsem profesionalnim in ljubiteljskim ustvarjalkam in ustvarjalcem v polju modularne sinteze, elektronske glasbe in DIY elektronskih zvočil, ki potekajo v koordinaciji umetnikov Staša Vrenka in Gregorja Krpiča, bosta lahko izdelali ekscentrično večkanalno signalno mešalko Scheme-Op.
Delavnica Scheme-Op, ki sta jo Staš Vrenko in Gregor Krpič razvila pod okriljem konS ≡ Platforme za sodobno raziskovalno umetnost, se idejno naslanja na zgodovino analognega računalništva in eksperimentalno zvočno prakso »no input mixing«, pri kateri zgolj z mešalko in nekaj kabli dosežemo raznolike elektronske zvoke.
Posebnost mešalke je odprt vmesnik, ki omogoča povezovanje odprtih točk v vezju z različnimi elektronskimi komponentami, podobno kot retro učni pripomočki za spoznavanje elektronike. S fizičnim poseganjem v signalne poti lahko vzpostavljamo različne konfiguracije t. i. operacijskih ojačevalcev – osnovnih elektronskih gradnikov, ki so bili v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja uporabljani za analogno računanje.
Ob zvočnem eksperimentiranju z mešalko lahko začetniki intuitivno spoznavate osnove elektronike in zvočne sinteze, poznavalci pa razvijate zapletene povratne zanke in raziskujete analogno procesiranje signalov in zvoka.
Srečanje je brezplačno in namenjeno odraslim. Potekalo bo v ljubljanskem konS vozlišču osmo/za. Za udeležbo na delavnici potrebujete zgolj osnovno znanje spajkanja.
Vsa mesta za delavnico 11. maja 2023 so že zasedena. O ponovni izvedbi delavnice vas bomo obvestili na tej spletni strani in na Facebook strani platforme konS.
Delavnico bosta izvedla Staš Vrenko in Gregor Krpič.
Staš Vrenko je umetnik, glasbenik in oblikovalec elektronskih instrumentov. Magistriral je na oddelku za kiparstvo na ALUO v Ljubljani in za magistrsko delo prejel študentsko Prešernovo nagrado. Njegova umetniška praksa združuje različna polja umetnosti, s poudarkom na raziskovanju zvoka, elektronskih medijev in tehnologij, kineticizma, naprednih izdelovalnih tehnologij in performativnosti. V zadnjih letih se je predstavil z več samostojnimi projekti: Izdelave (P74, 2020), Plošča (Kino Šiška, 2019), Zanke v prenosu (osmo/za, 2018), Tehnike posvojitve (P74, 2017) in Veznik (MoTA, 2016). Razstavljal je tudi v okviru festivalov Agora Creative (Grenoble, 2019), Pixxelmusic (2019), MFRU_25 (2019), Kiblix (2017), Svetlobna Gverila (2015 in 2016), in skupinskih razstav: Galerija Vžigalica (2012), Galerija Škuc (2013), v sklopu projekta Liminale na U3| 7. Trienale sodobnih umetnosti v Sloveniji (2013), in drugje.
Gregor Krpič je študiral elektroniko na Fakulteti za elektrotehniko UL. Aktiven je na področju glasbe in izdelovanja avtorskih elektronskih inštrumentov. Od leta 2018 kot tehnološki strokovnjak sodeluje pri razvoju projektov sodobne raziskovalne umetnosti. Do sedaj je sodeloval z umetniki, kot so Mojca Založnik (Mejna nedoločenost, galerija Kapelica, 2019), Staš Vrenko (,ločene vrednosti, osmo/za, 2021), Špela Petrič (Pl’AI, galerija Kapelica, 2020), Zoran Srdić Janežič (Biobot, 2021), Brane Zorman (Duh Dreves | Dotik, zavod Cona, 2021), Tanja Vujinović (MetaVrt Sfera2, 2019) in Januš Aleš Luznar (IctusCordis, 2019). Kot avtor in podporni sodelavec je sodeloval na različnih festivalih, med drugimi na mednarodnem festivalu umetnosti, znanosti in tehnologije A Dela?, mednarodnem festivalu Svetlobna gverila, mednarodnem festivalu računalniške umetnosti in Noči raziskovalcev. V Zavodu Kersnikova se je leta 2018 priključil projektu Rampa, pri katerem sodeluje pri razvoju in mentoriranju delavnic s področja umetnosti in tehnologije. Od leta 2020 sodeluje tudi z Društvom Ljudmila kot koordinator Sintetističnih srečanj. Sodeloval je tudi z različnimi visokotehnološkimi podjetji kot so Optomotive ltd, Elaphe d.o.o, Extreme d.o.o.
___
Srečanje je del aktivnosti projekta konS ≡ Platforma za sodobno raziskovalno umetnost, ki je bil izbran na javnem razpisu za izbor operacij »Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture«. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.