StellaVerde ≡ Pametni vrt

Prototip pametnega vrta StellaVerde, ki ga je v okviru programa konS ≡ Prakasa na konS ≡ Platformi za sodobno raziskovalno umetnost razvil Institut Jožef Stefan, bomo predstavili v novogoriškem konS vozlišču Xcenter.

Vertikalni vrt spreminja način pridelave hrane. Opremljen z najnovejšim senzorskim sistemom za komunikacijo z robotskim pajkom zagotavlja, da vsaka rastlina prejme natančno to, kar potrebuje za rast. Ta inovativni pristop natančnega vrtnarjenja omogoča personalizirano pridelavo, pripravo in upravljanje hrane, hkrati pa zmanjšuje odpadke, prihrani prostor in učinkovito porablja vire.

Industrijska pridelava hrane z intenzivnim izkoriščanjem tal vse bolj škoduje okolju, ki se obnavlja počasneje, kot je potrebno za kvalitetno življenje živali in rastlin. Z industrijsko proizvodnjo se poslabšanje kakovosti hrane stopnjuje do pomanjkanja in končnega izumrtja posameznih vrst. Današnje stanje je izziv za planet, saj niti tradicionalna niti industrijska oblika kmetovanja nista odgovor na potrebe rastočega števila ljudi, biotsko uravnoteženega okolja in vse večjih potreb po kvalitetnih prehranskih surovinah.

Umetniško proučevanje sobivanja ljudi, tehnologije in živih sistemov nas uči, da se moramo ljudje kot družba na novo izumiti in spremeniti svoj ekstrakcionistični pristop do naravnih virov.S pomočjo kreativne rabe različnih tehnoloških tipal v umetniških projektih lahko dobimo vpogled v življenjske potenciale ljudi in ne-človeških živih bitij ter skozi premisleke o ohranjanju ravnotežja v naravi oblikujemo možne scenarije ne-ekstrakcionističnega sobivanja. V tem oziru je instalacija StellaVerde mikro situacija, v kateri rastline s pomočjo senzorjev vlage krmilijo robotskega pajka, da jih zaliva, v razviti obliki pa skrbi zanje in odgovorno žanje njihov prirastek.

Avtorji: Gregor Krpič in Simon Gmajner v sodelovanju z dr. Janom Babičem, dr. Markom Jamškom in Galom Sajkom (Institut Jožef Stefan)

Gregor Krpič je tekom študija na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani sodeloval z različnimi visokotehnološkimi podjetji, kot so Optomotive ltd, Elaphe d.o.o, Extreme d.o.o.. Izdeluje avtorska elektronska zvočila.  Od leta 2018 aktivno sodeluje pri različnih projektih sodobne raziskovalne umetnosti z umetniki, kot so Mojca Založnik (Mejna nedoločenost, Galerija Kapelica, 2019), Staš Vrenko (,ločene vrednosti, osmo/za, 2021), Špela Petrič (PLAI, Galerija Kapelica, 2020), Zoran Srdić Janežič (Biobot, Galerija Kapelica, 2021), Brane Zorman (Duh Dreves | Dotik, Cona, 2021), Tanja Vujinović (MetaVrt Sfera2, 2019), Januš Aleš Luznar (IctusCordis, 2019) sodeloval je na različnih festivalih umetnosti in znanosti (A Dela?, Svetlobna gverila, MFRU, Noč raziskovalcev …). Z zavodom Kersnikova od leta 2018 sodeluje pri razvoju in mentoriranju delavnic po principih DIY (naredi sam) in DIWO (naredi z drugimi),od leta 2020 pa sodeluje z društvom Ljudmila kot koordinator Sintetističnih srečanj.

Simon Gmajner je v preteklosti deloval na področju mednarodnih odnosov in analiz, sedaj pa že več kot 15 let dela na kulturno-umetniškem področju, večinoma kot producent in koordinator projektov. Osredotoča se na razvoj in koordinacijo mednarodnih projektov na polju sodobne raziskovalne umetnosti, specifično na transdisciplinarna sodelovanja in presečišča med umetnostjo, znanostjo in tehnologijo. Vodil je več projektov Ustvarjalne Evrope in projektov Evropske komisije za raziskave in razvoj. Ukvarja se z  umetniškim  raziskovanjem živih sistemov in etiko dela z biomateriali in organizmi v umetniškem kontekstu. Dela kot producent in koordinator Vivarija (Laboratorij za rastline, živali in robote) na Zavodu Kersnikova.