Oculos Super Ignes Vigilantes Volavimus

SPEKTR Z – Senzorski Poligon za Elektromagnetizem Komunikacije Tehnologijo Raziskave in Zaznavanje je hibridni mobilni laboratorij, ki nastaja pod okriljem konS ≡ Platforme za sodobno raziskovalno umetnost. Delovati je začel julija 2022 na Krasu med največjim naravnim požarom v novejši zgodovini Slovenije. Svoje aktivnosti je nadaljeval v sklopu projekta ISOLABS v porečju Soče avgusta 2022, kjer bo aktiven vsaj do leta 2026. Laboratorij je hibridne narave, sestavljen je iz modulov in opreme za daljinsko zaznavanje sprejemnih in procesnih sistemov za senzorske podatke, poseben oddelek laboratorija pa je namenjen javnim prezentacijam delovanja in sodelovanju s taktičnimi medijskimi delavci, umetniki, kreativno in visoko tehnološko industrijo ter raziskovalnimi institucijami. Objekt Oculos Super Ignes Vigilantes Volavimus je zasnovan kot abstraktna predstavitev slojev delovanja laboratorija med požari na Krasu in vključuje podatke in analize daljinskega zaznavanja kot tudi sisteme načrtovanja za njihov zajem in procesiranje.

Prva faza projekta SPEKTR Z  je bila izvedena s pomočjo sledečih sodelavcev: Matej Bone, Dr. Urša Kanjir, Boštjan Košiček, Matej Kravanja, Dr. Martin Lamut, Dr. Aleksandra Lobnik, Bogdan Magajna, Miha Mayer, Jernej Moderc, Dr. Leon Pavlovič, Marko Peljhan, Dr. Tomaž Rodič, Dr. Mitja Skudnik, Samo Stopar, Ana Urbas, Uroš Veber kot tudi predstavnikov 1. in 72. Brigade Slovenske Vojske, članov 15. letalskega polka, vključujoč predstavnike 154. Čete kontrolorjev združenega ognja in 107. letalske baze.

KOLOFON

CV umetnika

SPEKTR Z (Senzorski Poligon za Elektromagnetizem Komunikacije Tehnologijo Raziskave & Zaznavanje) je poligon za raziskovalno umetnost, ki ga je zasnoval konceptualni umetnik in raziskovalec Marko Peljhan. Peljhan je leta 1992 ustanovil Projekt Atol, leta 1995 pa pomagal soustanoviti laboratorij LJUDMILA. Svoja dela predstavil v večini najbolj eminentnih institucij, bienalov in festivalov novih medijev in sodobne umetnosti na svetu, kot so documenta X, Bienale v Benetkah, Transmediale, Istanbul Bienale, Tate Modern, MACBA, New Museum of Modern Art, P.S.1 MOMA, KIASMA, Ntt ICC Tokyo, Artlab Tokyo, ACC Gwangju, Jeu de Paume Paris ter festivalu Ars Electronica v Linzu, kjer je skupaj s Carstenom Nicolaiem leta 2001 prejel nagrado Golden Nica za interaktivno umetnost, leta 2007 pa je bil tudi t.i. izpostavljeni umetnik ‘featured artist’ tega, po mnenju nekaterih, najpomembnejšega intermedijskega festivala na svetu. Je prejemnik številnih nagrad za svoje delo, med drugim nagrade UNESCO za digitalne medije ter prve nagrade Prešernovega sklada na intermedijskem področju v Sloveniji. Njegovo delo je bilo recenzirano v publikacijah kot so Art Forum, New York Times, Art in America, Frieze in številnih drugih. Peljhan je od leta 2002 profesor novih medijev in interdisciplinarnih študij na University of California, Santa Barbara. Od 2008 do septembra 2013 je bil tudi so-direktor Inštituta za Raziskave v umetnosti za celoten sistem 10 kalifornijskih univerz UCIRA in od leta 2017 do leta 2022 predstojnik programa Media Arts and Technology na UCSB, kjer je od leta 2011 tudi direktor laboratorija SYSTEMICS. Leta 2019 je predstavljal Slovenijo na 57. beneškem bienalu, leta 2021 pa je bil njegov program ISOLABS izbran za enega izmed izpostavljenih večletnih dogodkov v sklopu programa GO2025! Kulturna Prestolnica Evrope Nova Gorica-Gorizia. Poleg umetniških aktivnosti, je Peljhan deloval tudi kot eden izmed pobudnikov za ustanovitev Centra Odličnosti Vesolje-SI, kjer je skrbel za mednarodne povezave, in eden izmed pobudnikov za ustanovitev Slovenske Vesoljske Agencije in  izdelavo in izstrelitev prvega slovenskega mikrosatelita NEMO-HD, ki je uspešno poletel v vesolje septembra leta 2020. Leta 2007 je soustanovil visokotehnološko podjetje C-ASTRAL. V radijskem spektru deluje kot S54MX.