Skoči na vsebino
Praksa Diskurz

Pametna mesta in skupnosti

7. marca 2022 se je v Vili Bianca v okviru t.i. modula, ki ga organizira vseslovenska platforma konS v sodelovanju z lokalnim partnerjem Mladinskim centrom Velenje, zgodila okrogla miza Pametna mesta in skupnosti, na kateri so o odgovornem oblikovanju sodobnega sobivanja skozi napredne tehnologije spregovorili Iztok Mori, direktor občinske uprave Velenje, Jurij Krpan, umetniški vodja projekta KonS in Zavoda Kersnikova iz Ljubljane ter Boris Koprivnikar, nekdanji minister za javno upravo in vladni pooblaščenec za digitalni razvoj, danes svetovalec pri razvoju pametnih skupnosti v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in državami v regiji.

Okrogla miza je odprla različna polja, perspektive in izhodišča ob tem pa poskušala odgovoriti na temeljna vprašanja, kot npr. kakšno vlogo bo v prihodnosti odigrala povezanost ljudi ter njihovo znanje o uporabi naprednih tehnologij, kaj je pametno mesto, kaj je pametna skupnost? Iztok Mori je izpostavil, da so vse definicije “pametnega” spremenljive, vsem pa je pomembno predvsem to, da v ospredje dajejo posameznika, ljudi. Pametno mesto je tisto, ki je prilagojeno potrebam sodobnega človeka, ob tem pa je kvaliteta ključnega pomena. Boris Koprivnikar je osvetlil pomembnost informacijske tehnologije in tudi, kako napredna in kompleksna je – zato pa tudi poimenovana kot “pametna” -, je pa vendarle sestavljena iz algoritmov, ki sami po sebi niso kreativni. Tehnologije po njegovem mnenju pridejo do izraza le, ko so učinkovito povezane v večje ekosisteme. Pomembno je razumevanje, da ne obstaja le enoznačna razlaga: ne obstaja le realno življenje in vzporedno z njim neko popolnoma drugo, digitalno življenje. Prepričan je, da če želimo imeti pametna mesta z zadovoljnimi ljudmi, potem morajo vse prisotne tehnologije, ki jih uporabljamo, (p)odpirati naše skupne cilje, ne le tehnološke. Pametno mesto je namreč tisto, ki je kvalitetno, premišljeno in ki v središče postavlja prebivalca.

Pri oblikovanju pametnega mesta je potrebno upoštevati interese (in želje) posameznika ter javne interese za skupno dobro, je prepričan Jurij Krpan. Ko govorimo o uporabi tehnologij, ne govorimo le o digitalnih  tehnologijah. Zelo velik pomen imajo zelene tehnolgije, način rabe mesta, potrebno je gledati na mesto prihodnosti širše in videti nove tehnologije v službi vrednot, ki se nas dotikajo: rast, krožnost, trajnost. Tehnologija nam namreč ne bo pomagala, če je sami ne bomo znali uporabljati, nadaljuje Krpan. Prav na tej točki pa pride do izraza skupnost: ne le debata o pametnih mestih, pametnih storitvah in pametnih napravah, tudi o pametnih uporabnikih bi bilo vredno spregovoriti. In to je tudi vizija platforme konS: vzgajati kritično miselnost in skozi nerofmalne prijeme izobraziti oziroma pripraviti na prihodnost.

Za dosego pametne skupnosti je po mnjenju Koprivnikarja potrebno zasledovati tri cilje: zadovoljstvo, produktivnost in trajnost. Tehnologije, ki so na voljo, morajo biti namenjene za dosego teh ciljev. Pametna skupnost premišljeno uporablja in kombinira celoten sistem z istim ciljem, in sicer,  da bo življenje lepše, boljše, kvalitetnejše. Pametno mesto se “ne zgodi”, meni Koprivnikar, temveč postopno gradi ekosistem upravljanja s kompleksnimi sistemi. In prav tako je tudi digitalna preobrazba: to ni trenutek, temveč proces, razvoj je postopen in premišljen.

Konkretne primere uvajanja tehnologij je izpostavil Mori skozi ambicije Mestne občine Velenje, to je skupno iskanje strategije prihodnosti, ob tem pa je izrednega pomena občutenje sprememb. Prebivalci namreč počasi sprejemajo spremembe, majhni koraki so tisti, ki štejejo. Rešitve, ki jih ponudimo, morajo biti socialnodružbeno sprejemljive, prav tako pa tudi ekonomsko. Mori nadaljuje, da je mesto Velenje že identificiralo tudi konkretne probleme, oziroma so v procesu prepoznavanja skozi strategijo, ki je pravkar v nastajanju, mdr. zelene površine, mobilnost, prestukturiranje gospodarstva v regiji, ogrevanje itd. Mori je izpostavil merilo kakovosti življenja in vrednote, ki so v Velenju še zmeraj žive, to so predvsem solidarnost in sonaravnost. V času bliskovitih sprememb, ki smo jim priča, je prihodnost namreč nepredvidljiva, zato so vrednote lahko edina stalnica. V nadaljevanju je naštel in izpostavil tudi nekatere posebnosti Velenja, ki niso stalnica preostalih slovenskih mest; to je npr. brezplačen javni potniški prevoz prevoz, nadgradnja wifi sistema, največji izziv prihodnosti pa je prestrukturiranje doline in z njim povezane spremembe v gospodarstvu.

V primerjavo je Koprivnikar dodal Ljubljano, ki ima kot glavno slovensko mesto veliko več digitalnih rešitev in bolj razvito tehnologije, glavni izziv pa je povezati stotitne podatkovnih baz in aplikacij v uporabniku prijazno izkušnjo. Ob tem je izpostavil pomembnost transparentnosti, odprtosti, inkulzivnosti v teh procesih. Jurij Krpan je njegovo misel dopolnil tudi s potrebo po skepsi, saj se je zgodilo preveliko zlorab v preteklosti tudi na tovrstnih področjih. Inkluzivnost je tudi po njegovem mnenju ključnega pomena: vendar ne le pri razpravi, temveč tudi pri odločanju. Tovrstna diskusija je lahko kvalitetna le s kompetentnimi ljudmi. Zato je potrebno delati – na ljudeh.

 

Okrogla miza se je zaključila s predajo memoranduma oziroma dogovora o medsebojnem sodelovanju med mesti na področju spodbujanja sodobne raziskovalne umetnosti in neformalnega raziskovalnega izobraževanja za otroke, mladino in starejše, ki ustvarjajo priložnosti za bolj inovativno, vzdržno, varno in etično rabo novih tehnologij v družbenih inovacijah mest za prihodnost, katerega pobudnik je platforma konS. Z včerajšnjim dogodkom se je poleg obstoječih dveh podpisnikov memoranduma, župana MO Nova Gorica, Klemna Miklaviča, in župana MO Novo mesto, Gregorja Macedonija, podpisal še tretji – župan MO Velenje, Peter Dermol.