Skoči na vsebino
Nova Diskurz

(re)programiranje: Strategije za samoregeneracijo

Serija bližnjih srečanj s svetovnimi misleci o ključnih področjih, od infrastrukture in energije do gradnje skupnosti in umetne inteligence.

Znašli smo se na razpotju eksistenčne odločitve: naj privedemo zmote razsvetljenstva do njihovega biološkega konca ali razvijemo magično zmogljivost za samoobnovo? V seriji (re)programiranje smo mislece svetovnega formata iz osmih ključnih disciplin povabili k razpravi o tem, kako popraviti naše vzorce mišljenja in obnašanja v imenu kolektivne varnosti.

Kurira in vodi novinarka in pisateljica Marta Peirano

15. februar–15. november 2021 // aksioma.org/reprogramming

 

(re)programiranje

(re)programiranje kot deseta edicija Aksiominega programa Taktike & praksa sledi lanskemu MoneyLab-u, ki je zbral mrežo umetnikov, aktivistov in geekov v razpravi o oblikah finančne demokratizacije. Kot tudi leto prej, ko je simpozij Avtomatiziraj vse živo! raziskoval protislovja v naraščajoči avtomatizaciji dela, ali v pretekih edicijah, kot so Kritično inženirstvo (2019), Transnacionalizmi (2018), Črni kabinet (2016) in druge, te serije konferenc in seminarjev izhodišča iščejo v pomembnih družbenih vprašanjih in aktualne problematike preiskujejo v širšem kontekstu.

Ponovno v sodelovanju s Kinom Šiška in v okviru konS – Platforme za sodobno raziskovalno umetnost, se letošnja izvedba osredinja na vprašanje vse bolj vidnih  –  in vse bolj katastrofalnih – posledic ignoriranja okoljske krize. Marta Peirano, specialistka za raziskovanje odnosa med sistemi moči in tehnologijo, španska novinarka, pisateljica in govornica, katere TED Talk Zakaj me opazujejo, če sem nihče? si je ogledalo več kot tri in pol milijona ljudi, bo v seriji pogovorov z vodilnimi imeni v ključnih področjih za regeneracijo, reset in rekonstrukcijo kolektivnega mišljenja in obnašanja iskala odgovore na vprašanje, kaj je potrebno, da se človeštvo zbudi in ukrepa, še preden se dokončno uniči.

Prepoznavamo, prevprašujemo, reflektiramo. Raziskujemo strategije za samoregeneracijo. Reprogramiramo.

Kot rastoča populacija na vedno manjšem planetu smo se znašli na eksistenčnem razpotju: ali naj napake razsvetljenstva in industrializacije privedemo do njihovega logičnega konca ali pa razvijemo zmožnost, da se za preživetje kot vrsta reprogramiramo? Nekatere rešitve so morda tehnične, toda večina ovir ni.

Močna orodja, ki bi lahko pomagala pri obvladovanju podnebne krize, uporabljajo multinacionalke in tuje vlade za nadzor ljudi z manipulacijo in eskapizmom. Apokaliptične pripovedi o uničenju, naravni selekciji in kolonizaciji vesolja nam preusmerjajo pozornost od nujnosti upravljanja virov in blaženja posledic katastrof.

Načela liberalne demokracije so na preizkušnji. Predfašistični voditelji so demokratično izvoljeni; od Narendre Modija v Indiji do Victorja Orbana na Madžarskem ali Erdogana v Turčiji. Donald Trump je po zavrnitvi sodelovanja pri podnebnem ukrepanju in po brutalnem napadu na migrante in begunce dobil drugo največje število glasov na predsedniških volitvah v zgodovini ZDA, takoj za Joejem Bidnom.

Aksiomina serija (re)programiranje si prizadeva odgovoriti na naslednji vprašanji: Kaj bo potrebno, da človeštvo spremeni svojo smer in zgradi odgovorno prihodnost za naslednje generacije? Kaj lahko dejansko dosežemo, ko to končno naredimo? Serija se bo osredotočala na rešitve in iskanje orodij, besed in vizij na različnih področjih – od energije in infrastrukture do gradnje skupnosti in umetne inteligence.   

Analizirali bomo strategije, ki jih uporabljajo uspešne skupnosti in predlagajo družbene in znanstvene ustanove, z namenom, da nam pomagajo pri resetiranju in iskanju poti nazaj. Ne k svetu, kot je bil, pač pa k takšnemu, kot bi moral biti: angažirana skupnosti, ki vključuje vsa živa bitja na tem planetu.

— Marta Peirano

 

(re)programiranje: Sprožilec

#1 Kaj je potrebno za spremembo prihodnosti?

15. februar 2021 ob 19. uri

Ministrstvo za prihodnost (The Ministry for the Future, 2020), najnovejši roman Kima Stanleya Robinsona, korenini v znanstveni premisi: države še naprej ignorirajo Pariški sporazum, naš planet pa se segreva vse do točke človeškega vrelišča. Ko Indijo zajame poguben vročinski val, ki pobije na milijone ljudi, pride do podnebnega odziva. Robinson v svojem doslej najmračnejšem, vendar upanja polnem delu raziskuje meje in možnosti človeškega sodelovanja v skrajnih pogojih. V tem tematskem pogovoru pod ključno besedo “sprožilec” bomo razpravljali o tem, kaj bo trenutek streznitve, ko bomo kot človeštvo ponovno razmislili o svojem mestu in poti na edinem planetu, ki ga imamo, ter o obetajočih orodjih, ki jih je  Robinson odkril v svojih dolgoletnih raziskavah.

Kim Stanley Robinson je danes najbolj priljubljen pisatelj znanstvene fantastike. Trilogija Mars, njegova prva mednarodna prodajna uspešnica, objavljena med letoma 1992 in 1996, je bila ambiciozno raziskovanje teraformiranja rdečega planeta, ki se je dotikalo  primerjalne vesoljske politike in njenega vpliva na preživetje človeške vrste. S to zavezanostjo  raziskovanju obvladovanja in blaženja podnebnih sprememb je Robinson postal eden vodilnih predstavnikov podnebne fikcije, žanra, ki se odvija v svetu, kot ga poznamo, ali pa v bližnji prihodnosti. Najbolj priljubljeni naslovi tega plodovitega pisatelja vključujejo New York 2140, Aurora, Shaman in Green Earth. Njegova knjiga 2312 je bila prva, ki je bila nominirana za vseh sedem glavnih nagrad na področju znanstvene fantastike in dobitnica prestižne nagrade Nebula za najboljši roman leta 2013. Njegov najnovejši roman Ministrstvo za prihodnost, objavljen med pandemijo, je surov prikaz tega, kaj bi bilo potrebno, da bi se ljudje končno soočili s pošastnimi stranskimi učinki antropocena.

 

(re)programiranje: Infrastruktura

#2        Mar 15 Benjamin Bratton

Ameriški sociolog, teoretik arhitekture in oblikovanja, znan pisec o kulturnih posledicah računalništva in globalizacije, katerega zadnja knjiga The Stack: On Software and Sovereignty opisuje novo geopolitično teorijo za dobo algoritemskega upravljanja in predstavi svežo vizijo  svetovne arhitekture.

 

(re)programiranje: Energija

#3        Apr 19 Holly Jean Buck

Podoktorska raziskovalka na Inštitutu za okolje in trajnost, ki proučuje, kako lahko skupnosti sodelujejo pri oblikovanju okoljskih tehnologij. Delujoč na preseku okoljske sociologije, mednarodnega razvoja in tehnologije pokriva širok spekter področij, od agroekologije do umetne inteligence.

 

(re)programiranje: Soodvisnost

#4        Maj 17

 

 

Kuratorka Marta Peirano

Umetniški vodja Janez Fakin Janša

Vodja produkcije Marcela Okretič

Izvršna producentka Sonja Grdina

Odnosi s skupnostmi Neža Oder

Tehnika Valter Udovičić, Matej Marinček

Koordinatorka v Kinu Šiška Anja Zver

Operater spletnega prenosa Jan Marin

Spletni razvijalec Igor Kovačič

Vizualna identiteta Federico Antonini

 

Organizacija in produkcija: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana

V partnerstvu: Center urbane kulture Kino Šiška

Za serijo konferenc: Taktike & praksa

V okviru: konS Platforma za sodobno raziskovalno umetnost