Skoči na vsebino
Praksa Diskurz

Taktike&Praksa: (re)programiranje / podkast

Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti je v diskurzivni program Taktike&praksa, ki se osredotoča na raziskovalno umetnost, družbo in nove tehnologije, uvrstila že drugo serijo podkastov. V osmih epizodah se bodo zvrstili pogovori, ki jih je španska pisateljica in novinarka na področju tehnologije Marta Peirano zasnovala in vodila za deseto edicijo programa Taktike&praksa leta 2021. Na festivalu pogovorov (re)programiranje: Strategije za samoregeneracijo je s svetovno znanimi misleci razpravlja o ključnih tehničnih in družbenih vprašanjih, vse od infrastrukture in energije do skupnosti in umetne inteligence. Vsakemu pogovoru sledijo vprašanja posebnih gostov in spletnega občinstva.

Kot vse številčnejša populacija na vse manjšem planetu smo se znašli na eksistencialnem razpotju: ali naj napake razsvetljenstva in industrializacije privedemo do logičnega zaključka ali pa se kot vrsta ohranimo tako, da razvijemo zmožnost reprogramiranja? Kaj bo potrebno, da človeštvo poišče drugo pot in zgradi odgovorno prihodnost za prihajajoče generacije, in kaj s tem pravzaprav sploh lahko dosežemo? Nekatere rešitve so morda tehnične, toda večina ovir ni.

Taktike&praksa [podkast]: (re)programiranje sestavlja osem epizod:

(re)programiranje | Ep. #1: Sprožilec [s Kimom Stanleyjem Robinsonom]

Kim Stanley Robinson je eden najbolj priljubljenih pisateljev znanstvene fantastike v današnjem času in pomemben predstavnik podnebne fantastike. V svojem delu The Ministry for the Future (2020) si zamišlja scenarij, kjer Indijo prizadene uničujoč vročinski val, zaradi katerega v nekaj dneh umre na milijone ljudi, kmalu po tej strahotni tragediji pa se začne oblikovati podnebni odziv. Je tak šok potreben, da se vlade, ali morda kakšen milijarder, radikalno odzovejo na podnebno krizo? Rešitve, s katerimi bi pridobili nekaj časa, preden pridemo do točke brez povratka, že poznamo in so nam na voljo; morda nam jih lahko pomaga implementirati prav utopično obzorje, prikazano v leposlovju. V svojem do sedaj najbolj mračnem, a optimističnem delu se Robinson posveti omejitvam in zmožnostim človeškega sodelovanja v ekstremnih pogojih.

Gosti: dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja in pionirka raziskovanja posledic podnebnih sprememb; dr. Luka Omladič, filozof, okoljevarstvenik in raziskovalec okolja; Ida Hiršenfelder, zvočna umetnica in arhivistka.

(re)programiranje | Ep. #2: Infrastruktura [z Benjaminom Brattonom]

Benjamin Bratton je ameriški filozof tehnologije, znan po svojem obsežnem delu na področju družbene teorije, računalništva, oblikovanja in umetne inteligence ter po besedilih o geopolitičnih posledicah tega, kar sam imenuje »komputacija planetarnega obsega«. V pogovoru z Marto Peirano se posveti glavnim vprašanjem, ki sta jih zastavila The Terraforming in The New Normal, think-tanka za spekulativni urbanizem, ki sta temeljito raziskala trajektorije alternativne prihodnosti mest, katere sta obravnavala kot planetarne tehnologije.

Če želimo že obstoječe režime in procese tehnologij preusmeriti in remobilizirati za dolgoročne namene ter ohraniti življenje na Zemlji, potrebujemo nov kopernikanski obrat tako v teoriji kot v praksi: s pomočjo tehnologije se moramo oddaljiti od antropocentričnih in individualnih perspektiv.

Gosti: Marko Bauer, prevajalec, pisec in urednik; Miloš Kosec, arhitekt in raziskovalec; Miha Turšič, umetnik, oblikovalec in raziskovalec.

(re)programiranje | Ep. #3: Energija [s Holly Jean Buck]

Holly Jean Buck deluje na vmesniku okoljevarstvene sociologije, mednarodnega razvoja ter raziskovanja znanosti in tehnologije. V knjigi After Geoengineering se poglablja v zamišljanje, razvijanje in udejanjanje taktik in shem za zavestno poseganje v okolje, kar vključuje upravljanje sončnega sevanja ter odstranjevanje ogljikovega dioksida. Bolj kot kdajkoli prej je jasno, kaj moramo storiti, če želimo obnoviti planet; za to imamo prave tehnologije in dovolj denarja. Ovire so torej družbene in politične. Moramo si priznati, da imamo opravka ne s podnebno, temveč ekološko krizo, v kateri ljudje morajo imeti besedo pri oblikovanju načrta in znotraj skupnosti soglasno oblikovati strategije izhoda, prikrojene posameznim državam in realnostim.

Gosti: Rok Kranjc, raziskovalec trajnostnih prehodov, prevajalec in urednik; Senka Šifkovič Vrbica, odvetnica, ki se ukvarja z okoljskim pravom; Borut Tavčar, novinar na področju okoljevarstva.

(re)programiranje | Ep. #4: Soodvisnost [z Anab Jain]

Pri prihodnosti ne gre le za podatke in trende, gre tudi za domišljijo. Dela oblikovalke in filmske ustvarjalke Anab Jain ljudi popeljejo v prihodnost. Spreminjajoča se instalacija Mitigation of Shock, ki jo je razvil njen studio Superflux, si zamišlja naključno stanovanje v Londonu leta 2050 ali pa v Singapurju leta 2219, ko je mesto že pod vodo. V tem pogovoru umetnica poslušalcem poda čustveno nabite napotke za zamišljanje in morebiti oblikovanje prihodnosti, katerih začetna točka je opremljenje s številnimi možnostmi in verjetnostmi, da bi lahko te obete in medsebojne povezanosti raziskali ter se nato vprašali, katere naše današnje odločitve vplivajo nanje. Kot je razvidno iz Agende 2030 za trajnostni razvoj, moramo nujno na novo oceniti naš odnos do tega, kar imenujemo »narava«, in o sebi razmišljati kot o le še eni vrsti od mnogih, ki nas spremljajo.

Gosti: Saša Spačal, postmedijska umetnica; Anja Planišček, redna profesorica na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo; Špela Petrič, novomedijska umetnica in nekdanja znanstvena raziskovalka.

(re)programiranje | Ep. #5: UI [s Kate Crawford]

Kate Crawford je vodilna strokovnjakinja za družbene posledice, ki jih prinaša umetna inteligenca, in njena knjiga ATLAS OF AI: Power, Politics, and the Planetary Costs of Artificial Intelligence je rezultat petletnega raziskovanja materialnosti umetne inteligence. Slednja še zdaleč ni nematerialna – sestoji namreč iz mesa, znoja in fosilnih goriv – niti ni nevtralna. Poleg tega gre za eno najbolj skoncentriranih industrij na svetu, saj ima pretok podatkov, ki je zasnovan tako, da služi kapitalu ali pa nadzorovanju in vojaškim namenom, v rokah le pet ali šest podjetij. Za odpor in spremembe je ključno, da se s tem seznanimo, saj trenutni načini proizvodnje lahko obstanejo le tako, da abstrahirajo procese, v katerih umetna inteligenca nastaja. Vendar pa nobena politična situacija ni večna in nobena tehnologija neizpodbitna: te sisteme planetarne komputacije je mogoče decentralizirati ter narediti uporabne za ljudi in planet.

Gosti: Sanela Jahić, intermedijska umetnica; Lenart J. Kučić, novinar in ustvarjalec podkastov; Nika Mahnič, raziskovalka digitalne pogojenosti.

(re)programiranje | Ep. #6: Oblak [z Joano Moll]

Joana Moll je umetnica in raziskovalka, ki živi Barceloni/Berlinu. Njeno delo je mešanica umetnosti in raziskovalnega novinarstva, ki si prizadeva javnosti razkriti skrito ceno tehnokapitalizma. S svojim raziskovanjem je začela leta 2013, ko jo je spreletelo, da storitve, kot je Google, ne morejo biti brezplačne, brez cene za okolje. Njene raziskave ne kažejo le, da ima internet hude posledice za ekosisteme, temveč tudi, da spletne trgovine, brskalniki, aplikacije za zmenke in nadzorni sistemi pridobivajo podatke in energijo od uporabnikov, ki se tega sploh ne zavedajo. Kaj se zgodi, ko opravimo nakup na Amazonu? Kdo je lastnik profilnih fotografij, objavljenih na aplikacijah za zmenke? Koliko dreves je potrebnih za absorpcijo ogljikovega dioksida, ki ga vsako sekundo ustvarijo globalni obiski strani google.com? Joana Moll svoje ugotovitve predstavi skozi umetnost tako, da jih preoblikuje v oprijemljive koncepte, s katerimi krepi kolektivno ozaveščenost o odtisu naše uporabe storitev v oblaku.

Gosti: Dušan Caf, direktor Inštituta Digitas, posvečenega spodbujanju digitalne dostopnosti; Luka Frelih, umetnik, programer in heker; Filip Muki Dobranić, heker, filozof, sociolog.

(re)programiranje | Ep. #7: Skupnosti [z Astro Taylor]

Astra Taylor je mednarodna filmska ustvarjalka, piska in politična organizatorka. Leta 2011 je sodelovala v gibanju Occupy Wall Street in danes sodi med njegove najboljše popisovalce in kritike. Vse odtlej je v seriji slavnih poizkusov izboljšanja protestnih gibanj postala ena najpomembnejših kronistk sodobnih dejanj kolektivnega upiranja. Je soustanoviteljica sindikata dolžnikov Debt Collective, ki se upira plačevanju dolgov oziroma jih skuša na novo izpogajati in ki je uspešno spremenil najprej razpravo, nato pa tudi politiko študentskih posojil. V medijski krajini, kjer prevladujejo družbeni mediji, si želimo, da bi vse postalo viralno, vendar imajo majhne, dobro organizirane skupine ljudi lahko večji učinek kot milijoni protestnikov, ki se podajo na ulice ali na splet. Množica ni vključujoča, poleg tega posameznik ni merilo politike in sprememb: demokracija se odvija na ravni kolektivnega. Pogovarjanje s sosedi in odpravljanje tabujev sta prva koraka za resnično spremembo.

Gosti: Tjaša Pureber, aktivistka in raziskovalka družbenih gibanj; Barbara Rajgelj, aktivistka za človekove pravice; Asja Hrvatin, socialna delavka in aktivistka za pravice beguncev.

(re)programiranje | Ep. #8: Odgovornost [z Eyalom Weizmanom]

Eyal Weizman je profesor prostorskih in vizualnih kultur. Ustanovil je agencijo Forensic Architecture, kjer so razvili metodologijo kontraforenzike, s katero analizirajo primere kršenja človekovih pravic po vsem svetu in pridobivajo nove dokaze, ki izpodbijajo uradne razlage na mednarodnih sodiščih za človekove pravice. Kontraforenzika je odgovor na strukturne omejitve – denimo to, da nimamo dostopa do prizorišča zločina –, ki tisto, kar je javnosti prikrito, naredi javno dostopno. Kontraforenzika si vzame toliko časa, kot ga potrebuje za pregled in interpretacijo gromozanskih količin podatkov in podob, v katerih skuša najti indice, ki so že v javni domeni, a ne vemo, kako jih gledati ali povezati. Skrivnosti lahko dekonstruiramo s pomočjo sledi, ki jih puščajo v vidnem svetu, torej tistega, kar že obstaja, a tega nihče ne gleda.

Gosti: Urška Henigman, radijska novinarka RTV Slovenija; Matevž Čelik, arhitekt, kritik, urednik, raziskovalec; Marko Peljhan, konceptualni umetnik in raziskovalec.

 

Podkastom lahko sledite na aksioma.org/podcast in na platformah Soundcloud, Spotify, Google in Apple Podcasts.

 

KOLOFON

Gostiteljica: Marta Peirano

Urejanje, mešanje zvoka in glasba: Gašper Torkar

Serija podkastov (re)programiranje

Producenta: Janez Fakin Janša in Marcela Okretič
za Taktike & praksa #10: (re)programiranje

Koordinatorka projekta: Sonja Grdina

Produkcija:
Aksioma | Zavod za sodobne umetnosti
Ljubljana, 2023

V okviru:
Taktike&praksa
konS – Platforma za sodobno raziskovalno umetnost