Revija Science (2021–39) je pred kratkim objavila članek, v katerem so znanstveniki prvič opisali pomensko smiselno izmenjavo med fikusom in človekom, ki bi ji po širši definiciji lahko rekli pogovor. Lucidno zastavljen poskus je zahteval izjemno potrpljenje in popolno predanost na obeh straneh – tako fikus kot človek sta se morala priučiti skupnega znakovja tekom 18 let trajajočega poskusa. Za začetek je raziskovalka lingvistike in poliglotka Mi Yu z mladim fikusom (ficus benjamina) vzpostavila osnovni znakovni set komunikacije. Kot vse rastline tudi fikusi natančno nadzorujejo količino vode, ki jo posrkajo preko korenin, in sicer s tem, da odpirajo in zapirajo listne reže. Na vsakem listu fikusa se tako nahaja tisoče ‘ust’, strokovno stomat. Mi Yu se je vprašala, ali bi lahko listne reže brala na podoben način kot gluhi razumejo govor s pomočjo branja z ustnic.
Preko poskusa povratnega Pavlovega pogojevanja sta se Mi Yu in fikus v prvih štirih letih naučila osnovnih znakov za ‘več’, ‘manj’ in ‘prenehaj’. Glede na odprtost podlistnih ust mu je Mi Yu dovajala več ali manj svetlobe. Če je zaradi prehitre spremembe vse liste odvrgel, kot to fikusi pogosto počno, so se novi listi znakovja spomnili. V naslednjih desetih letih sta kodo svetlobe na eni strani in listnih rež na drugi izpopolnila do mere, da je prišlo do prvega znanstveno zabeleženega rastlinsko-človeškega pogovora.
Avtorica: Špela Petrič
Produkcija: Zavod Kersnikova / Galerija Kapelica
Razstavo si lahko ogledate do 10. decembra 2022:
PON–PET: 8.00–19.00
SOB: 8.00–13.00