Spletna stran sledi oddaljenemu, virtualnemu sodelovanju Mirande Moss in Daniela Brownella pri razvijanju projekta Gallus Gallus Roboticus. Zaradi osupljivega dejstva, da po vsem svetu letno ubijejo sedem milijard piščancev moškega spola, starih en dan, saj so za perutninsko industrijo »nedonosni«, je cilj projekta razvoj odprtokodne umetne inteligence, ki spol piščanca lahko zazna že v jajcu. Vključuje izdelavo avtonomnega hodečega robota, ki lahko poskrbi za različne piščančeve potrebe in hotenja.
Projekt, ki se sprašuje, ali gallus gallus domesticus, domača kokoš, lahko – znotraj okvira antropocena – velja za najbolj ali najmanj uspešno ptico z evolucijske perspektive, izvira iz morbidne fascinacije nad trenutnim in zgodovinskim odnosom med piščanci in ljudmi ter podrobnostmi in problematiko selektivne reje, simbioze, udomačitve, pravic živali, praks kmetovanja ter varnosti in zaščite hrane, ki prepredajo ta narativ.
V tem delu spekulativnega oblikovanja, ki se ne osredotoča na človeka, avtonomni stroj, ki sproži učinek srhljive doline, ljubeče skrbi za piščance, kar pri gledalcu sprožil vprašanje, ali so stroji morda zmožni biti bolj človeški od ljudi.
Produkcija: MKC Maribor pod okriljem platforme konS