Microbot V.4 je novo poglavje v Stelarcovi konceptualizaciji zastarelega telesa, ki obravnava naše strahove, predsodke in vizije o podaljševanju in nadgrajevanju človeškega telesa s pomočjo sodobne tehnologije. Microbot V.4 je robotski in performativni poseg v Stelarcovo telo, ki tematizira vse večjo intimnost strojev in človeškega telesa ter uprizarja možno prihodnost, v kateri bodo telo (telesa) kolonizirali mikro- in nanosenzorji, naprave in roboti, ki bodo povečali naše bakterijske in virusne populacije. Stefan Doepner zadnjih 10 let raziskuje, razvija, koncipira in pomanjšuje robote eksoskeletone. Nove verzije nastajajo v konSovem Laboratoriju za robotiko in urbano transformacijo, ki deluje pod okriljem MKC Maribor.
Microbot V.4 spada v serijo šest nožnih bioničnih robotskih platform, ki jih je zasnoval Stelarc in izdelal ter realiziral Stefan Doepner skupaj z f18intitute iz Hamburga. Leta 1998 so uresničili eksoskelet insektu podobnega robota s šestimi nogami in premerom treh metrov, ki je podpiral umetnikovo telo. Trenutno je razstavljen v kletnem razstavnem prostoru Kulturnega inkubatorja na Koroški 18 v Mariboru. Leta 2006 pa so izdelali Walking Head – šesterokrako avtonomno in interaktivno platformo s prikazano glavo avatarja in premerom dveh metrov, ki ga je ekipa MKC Maribor pod okriljem konS ≡ Platforme za sodobno raziskovalno umetnost aprila 2023 preselila na razstavo na Sardinijo. Če je Exoskeleton Stelarcu omogočil, da se je »naselil« vanj in nadzoroval robotovo njegovo gibanje, je v projektu Walking Head umetnikovo telo odsotno in nadomeščeno z avatarjem. V primeru Microbota V.4 pa bo robot vstopiti v umetnikovo telo.
KOLOFON
Avtorska raziskava in razvoj: Stefan Doepner
Ideja: Stelarc
Elektronika in programiranje: Lars Vaupel
Asistentka pri razvoju mehanike: Monika Pocrnjić
BOGRAFIJA
Stefan Doepner, ki deluje na področju tehnološko zasnovane umetnosti in robotike, raziskuje današnje prevladujoče sprejemanje, uporabo in vpliv tehnologije na naše vsakdanje življenje. Na novo odkriva različne tehnološke naprave in ustvarja avtonomne sisteme (robote), ki prekinejo naš avtomatiziran odnos do tehnologije. Pesniški in absurdni predmeti in situacije, ki jih ustvarja, kažejo, da je sodobna tehnologija, ki je tako avtomatsko vpeta v naše vsakdanje življenje, že sama po sebi nekaj zastarelega. Podobno kot Stelarc raziskuje razmerje med človeškim telesom in tehnologijo skozi lastno izkušnjo in tako oba umetnika na novo izumljata zastarelo tehnologijo skozi celoten ustvarjalni proces – od izdelave lastnih tehnoloških orodij do ustvarjanja umetniško utelešenih tehnoloških vizij.
Stelarc uporablja svoje telo kot medij in hkrati razstavni prostor, pri tem pa uporablja robotiko, proteze, medicinske instrumente, virtualno resničnost, internet in biotehnologijo. Pri raziskovanju zmožnosti podaljševanja in nadgradnje (zastarelega) človeškega telesa s pomočjo sodobne tehnologije Stelarc zavrača hipotetična ugibanja o možnih prihodnostih in verjame v pomen telesne – realne izkušnje.
___
Projekt konS ≡ Platforma za sodobno raziskovalno umetnost je bil izbran na javnem razpisu za izbor operacij “Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture”. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.