V novomeški Galeriji Simulaker se s svojim večplastnim raziskovalnim projektom Atlas Slovenija predstavlja Miha Turšič. Razstava uveljavljenega transdisciplinarnega umetnika, ki je nastala pod okriljem zavoda LokalPatriot in konS ≡ Platforme za sodobno raziskovalno umetnost, obravnava aktualna okoljska vprašanja antropocena in opazuje spremembe, ki jih ustvarjajo procesi kulturalizacije in komodifikacije okolja, ki imajo za posledico izgubo biotske raznovrstnosti, različne oblike onesnaženja in druge negativne okoljske vplive. Skozi prizmo projekta Atlas Slovenija je gledalec_ka povabljen_a, da se poglobi v raziskovalno okoljsko pripoved o Sloveniji in se seznani, kako na okolje vplivajo družba, kultura, gospodarstvo in politika. Projekt odgovarja na vprašanja, kot so: Kako se v Sloveniji uporabljajo zemljišča? Kakšno življenje vsebuje zemlja? Kdo upravlja, zaseda in varuje zemljišča? Avtor s svojim dokumentarnim slogom, vključno s satelitskimi posnetki, z obsežno podatkovno bazo in različnimi metodologijami gledalcu_ki predstavi prepričljivo pripoved o tem, kako postati okoljsko pismena družba. Obiskovalke_ci razstave Atlas Slovenija lahko prek uvodne razprave in razstave, ki sestoji iz štirih večmedijskih vsebinskih sklopov, izvedo več o slovenskih naravnih virih, ovirah za njihovo ohranitev in možnostih za bolj vključujoče delovanje različnih deležnikov.
Uvodna razprava, v kateri bodo sodelovali dr. Aleš Marsetič, Miha Turšič in dr. Beti Žerovc, se bo začela ob 18.00, odprtje razstave bo sledilo ob 19.00.
»To, kar vidite v mobilnih aplikacijah zemljevidov, je ploska in kvadratna Zemlja. To, kar opazujete, je prikaz razpoložljivih podatkov in tudi pomanjkanja le-teh. To, kar gledate, ni okoljska pokrajina, temveč predvsem zemljevid interesov.«[1]
Razstava Atlas Slovenija avtorja Mihe Turšiča je raziskovalno-umetnostno delo, ki preizprašuje obstoječe okoljske predstave o Sloveniji kot zeleni in naravni deželi. Razstava raziskuje rabo zemljišč ter kulturalizacijo in komodifikacijo zemeljske površine od začetkov agrikulture in industrijskih revolucij do danes ter predstavlja zaščitne ukrepe, ki jih vzpostavljajo državni regulatorji in civilne iniciative. V štirih korakih – z izpostavljanjem orbitalnega pogleda in obstoječih opazovalnih tehnologij, z analizo javnih okoljskih podatkov ter s poudarjanjem različnih pomenjenj[2] – projekt poziva k bolj vključujočim okoljskim razpravam. Ob obisku razstave lahko obiskovalci_ke raziskujejo podobe Slovenije z višine in opazujejo tako njeno celovitost, kot podrobnosti ter si s tem ustvarjajo vizualno pripoved o predmetu opazovanja.
Miha Turšič se zaveda, da je jezik ključnega pomena za to, kako razumemo in dojemamo naravo. Če se navežemo na Ludwiga Wittgensteina jezik ni le orodje za opisovanje sveta, temveč določa tudi meje našega mišljenja in znanja. Pojmi in pomeni, ki jih lahko izrazimo z jezikom neposredno vplivajo na to, kako dojemamo in razlagamo našo resničnost. Če nam primanjkuje jezikovnih sredstev za izražanje določenih idej ali izkušenj, lahko te ostanejo zunaj našega pojmovnega dojemanja. Naš jezik deluje kot okvir, ki strukturira naše misli in oblikuje tisto, kar lahko prepoznamo in razumemo. Naše pojmovanje sveta je omejeno z zmožnostjo jezika, da zajame njegovo kompleksnost v celoti. To pomeni, da je naše dojemanje okolja omejeno z našo zmožnostjo, da ga opišemo z besedami, s podobami ipd. Za izražanje našega razumevanja okolja smo primorani uporabljati metafore in simbole s katerimi lahko ustvarjamo pomen, vendar je posledica tega tudi neka stopnja abstrakcije.
Motivika narave je znotraj področja umetnosti že dolgo prisotna. Za razumevanje teh upodobitev je pomembno, da se poglobimo v kulturne in zgodovinske kontekste, v katerih so bili ustvarjeni tovrstni simulakri. John Berger trdi, da krajinske slike niso zgolj upodobitve narave, temveč so produkt posebnega družbenega in gospodarskega konteksta. Berger ugotavlja, da so krajinske slike naročali lastniki zemljišč kot sredstvo za uveljavljanje lastništva in nadzora določenega zemljišča. Te slike služijo kot vizualni izrazi moči saj prikazujejo bogastvo in status lastnikov zemljišč ter njihovo sposobnost oblikovanja in obvladovanja narave. Znotraj slovenskega prostora je tovrstnih motivik manj, a se sorodni primeri pojavijo kasneje z rastjo srednjega razreda v 19. stoletju, z izboljšanjem prevoznih sredstev in s pojavom turizma, ko je vse več posameznikom omogočeno potovati in izkusiti različne krajine. Posledično se pojavi zanimanje za naravo in želja, da bi slikovitost pokrajin prenesli v svoje domove. Podobe krajin so postale način preko katerega se je srednji razred lahko povezal z naravo in si ustvaril občutek nostalgije ali pobega pred urbanizacijo in industrializacijo okolja.
V kontekstu zgoraj napisanega je potrebno spregovoriti še o mediiranih izkušnjah, ki danes prevevajo življenja posameznikov in družbe. Koncept okna je skozi zgodovino služil kot pomembna metafora, ki je oblikovala naše razumevanje prostora ter procesov gledanja in predstavljanja. Slednje zasleduje tudi Anne Friedberg, ki piše, da se je okno iz fizičnega arhitekturnega elementa razvilo v prispodobo, ki se razteza na številne tehnologije. Različna okna, ki jih zlasti v digitalni dobi pojmujemo kot ekrane, nam v današnjem kontekstu pomagajo vzpostavljati stik z resničnostjo, ob tem pa brišejo meje med fizičnim in navideznim. V tem oziru je pomemben premislek prav ta, kako tehnologije v današnjem kontekstu, na primer virtualna resničnost, računalniško generirane podobe in razne spletne platforme, ustvarjajo nove oblike podatkovnih, simuliranih in interaktivnih pokrajin ter izzivajo tradicionalne predstave o prostoru oziroma tem, kaj naj bi krajina pravzaprav bila. Pri tem je potrebno vzeti v zakup, da modeli s katerimi simuliramo našo resničnost tudi zatajijo, posledično pa se naše predstave ne ujemajo z dejanskim stanjem sveta.
Projekt Mihe Turšiča prednjači prav v tem, da preizprašuje videnja naših pogojev bivanja, tehnologij, ki jih uporabljamo za razumevanje okolja, ter podatkov, ki so specifične kvalitete oz. podatkov, ki so v funkciji takšnih ali drugačnih agend. Njegova naracija, ki je tokrat oblikovana v medij razstave, nam zelo dosledno prikazuje, kako smo prvinsko naravo kulturalizirali in kasneje komodificirali. Atlas Slovenija raziskuje pomenjenje (angl. mattering) – pojem, ki zaobsega preplet procesov pripisovanja pomena in pomenljivosti v odnosu do snovnosti (angl. matter) okolja – s čimer kliče po bolj vključujočim okoljskim imaginarijem. Delo je študija kulturnih in družbenih ureditev v odnosu do ustvarjenih krajinskih “dejstev” in družbenih vrednot. Projekt predstavi vplive zgodovinskih oblik interesov na proizvodnjo krajin in njihovih klasifikacij, ter potrebo po razvoju novih klasifikacij v sklopu zaskrbljenosti in skrbi za okolje. Prav z opolnomočenjem stališč, ki stojijo za različnimi okoljskimi pomeni, lahko bistveno izboljšamo dostopnost transdisciplinarnih okoljskih znanj in omogočimo tako posameznikom_cam kot družbi, da nastopajo kot dejanske_i akterji_ke sprememb.
Adrijan Praznik
[1] Izsek iz delovnega dokumenta Mihe Turšiča.
[2] Angl. mattering (Haraway, 1989, 2003; Mol, 1999; Barad, 2003; Latour, 2004; Law, 2006). Haraway uvede besedo mattering kot neločljiv preplet ustvarjanja dejstev, vrednot in dogovorov, ki so tako ali drugače politični. Barad to razumevanje nadgradi z opazovanjem sveta kot odprtim procesom snovnih pomenov. Latour pri tem namesto kritike pomenjenja dejstev uvede pomenjenje zaskrbljenosti (ang. matters-of-concerns), kar Mol dodatno nadgradi s pomenjenjem skrbi (ang. matters-of-care). Z vsem tem vzpostavijo podlago za kulturno in okoljsko bolj vključujočo proizvodnjo znanja.
_______________________
Miha Turšič (SI/NL) je umetnik, oblikovalec in raziskovalec, ki se posveča razvoju umetnosti in humanistike v vesolju. Raziskuje oblike človeškosti v vesoljskih okoljih, razvija postgravitacijsko umetnost in umetniške satelite, je soustanovitelj Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij, institucijo s posebnim kulturnim vesoljskim programom in aktivno razvija sodelovanja med vesoljskimi in umetniškimi institucijami v Evropi, Rusiji, Združenih državah in na Kitajskem. Trenutno deluje v Waag futurelab, kjer razvija modele post-disciplinarnega raziskovanja in inovacij, vodi vesoljski laboratorij, ter koordinira evropsko platformo More-than-Planet.
www.ksevt.eu | www.waag.org | www.more-than-planet.eu
_______________________
Umetnik: Miha Turšič
Kurator in avtor besedila: Adrijan Praznik
Uvodna razprava: dr. Aleš Marsetič, Miha Turšič, dr. Beti Žerovc
Producenta: Gašper Beg, Adrijan Praznik
Tehnik: Maid Hadžihasanović
Lektura in prevod: Jezikovna zadruga Soglasnik
Strokovni svetovalci: dr. Primož Gašperič, dr. Žiga Zwitter, Federico Franciamore (Space4Good)
Posebne zahvale: Zavod Projekt Atol, Mladinski center Velenje, MKC Maribor
Producent projekta: zavod LokalPatriot | Galerija Simulaker in konS ≡ Platforma za sodobno raziskovalno umetnost
Naslovna podoba: Prikaz povečane intenzivnosti rabe prostora skozi izrez območja s povišanim onesnaženjem zraka, ter območji naseljevanja v zadnjih 10.000 letih. Podatki: ESRI satelitski basemap, EDGAR GHG 2021 in Anthromi 8000 p.n.š.
___
Projekt konS ≡ Platforma za sodobno raziskovalno umetnost je bil izbran na javnem razpisu za izbor operacij “Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture”. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
___
[ENG]
“What you see in mobile map apps is a flat and square Earth. What you observe is a representation of the available data and the lack of it. What you are looking at is not an actual environmental landscape, but rather a map of interests.” (Excerpt from Miha Turšič’s working document.)
The exhibition Atlas Slovenia by Miha Turšič is an artistic research that questions existing environmental imaginaries of Slovenia as a green and natural country. The exhibition explores land use and the culturalisation and commodification of the earth’s surface from the beginnings of agriculture and the industrial revolutions to the present day, and presents the safeguards put in place by state regulators and civil society initiatives. In four steps – highlighting the orbital gaze and existing observational technologies, analysing public environmental data, and emphasising different matters of interest – the project calls for a more inclusive environmental debate. Visitors to the exhibition can explore images of Slovenia from above and observe both its integrity and its details, creating a visual narrative of the object of observation.
Miha Turšič is aware that language is key to how we understand and perceive nature. To refer to Ludwig Wittgenstein, language is not only a tool for describing the world, but it also defines the limits of our thinking and knowledge. The concepts and meanings that can be expressed through language have a direct impact on how we perceive and interpret our reality. If we lack the linguistic means to express certain ideas or experiences, they may remain outside our conceptual grasp. Our language acts as a framework that structures our thoughts and shapes what we can recognise and understand. Our conception of the world is limited by the capacity of language to capture its complexity in its entirety. This means that our perception of the environment is limited by our ability to describe it in words, images, etc. To express our understanding of the environment we are forced to use metaphors and symbols to create meaning, but this also entails a degree of abstraction.
The motif of nature has long been present within the field of art. To understand these representations, it is important to delve into the cultural and historical contexts in which such simulacra were created. John Berger argues that landscape paintings are not simply representations of nature but are the product of a specific social and economic context. Berger notes that landscape paintings were commissioned by landowners as a means of asserting ownership and control over a particular piece of land. These paintings serve as visual expressions of power as they show the wealth and status of landowners and their ability to shape and control nature. Within Slovenia there are fewer such motifs, but related examples appear later with the rise of the middle class in the 19th century, the improvement of means of transport and the emergence of tourism, as more and more individuals can travel and experience different landscapes. As a result, there is an interest in nature and a desire to bring the picturesqueness of landscapes into their homes. Landscape images have become a way for the middle class to connect with nature and create a sense of nostalgia or escape from the urbanisation and industrialisation of the environment.
In such context, it is also necessary to talk about the mediated experiences that permeate the lives of individuals and society today. Throughout history, the concept of the window has served as an important metaphor that has shaped our understanding of space and the processes of seeing and representing. The latter is also pursued by Anne Friedberg, who writes that the window has evolved from a physical architectural element into a metaphor that extends to many technologies. In today’s context of a digital age, the various windows, which we think of as screens, help us to connect with reality, while blurring the boundaries between the physical and the virtual. In this respect, an important consideration is precisely how technologies in today’s context, such as virtual reality, computer-generated imagery, and various online platforms, are creating new forms of data-driven, simulated and interactive landscapes, challenging traditional notions of space or what a landscape should actually be. It is important to bear in mind that the models we use to simulate our reality also fail, and therefore, our perceptions do not match the reality of the world.
The project of Miha Turšič excels precisely in questioning visions of our living conditions, the technologies we use to understand our environment, and the data that are of a specific quality, or data that are in the function of one or another agenda. His narrative, which is this time shaped into the medium of the exhibition, shows us very consistently how we have culturalised and then commodified pristine nature. Atlas Slovenia explores mattering – a notion that encompasses the interplay of processes of ascribing meaning and signification in relation to the materiality of the environment – thus calling for a more inclusive environmental imaginary. The work is a study of cultural and social arrangements in relation to produced landscape ‘facts’ and social values. The project presents the impact of historical forms of interests on the production of landscapes and their classifications, and the need to develop new classifications in the context of concern and care for the environment. It is by empowering the positions behind different environmental meanings that we can significantly improve the accessibility of transdisciplinary environmental knowledge and enable society to act as a real agent of change.
Adrijan Praznik
_______________________
Miha Turšič (SI/NL) is an artist, designer and researcher dedicated to development of arts and humanities in outer space. He researches forms of humanities in space environments, develops postgravitational art and art satellites, is a co-founder of the Cultural Center of European Space Technologies, an institution with a special cultural space program, and actively develops collaborations between space and art institutions in Europe, Russia, the United States and China. He currently works at Waag futurelab, where he develops models of post-disciplinary research and innovation, leads the space laboratory, and coordinates the European platform More-than-Planet.
www.ksevt.eu | www.waag.org | www.more-than-planet.eu
_______________________
Artist: Miha Turšič
Curator and author of text: Adrijan Praznik
Panel discussion: dr. Aleš Marsetič, Miha Turšič, dr. Beti Žerovc
Producers: Gašper Beg, Adrijan Praznik
Technician: Maid Hadžihasanović
Translation and proofreading: Jezikovna zadruga Soglasnik
Expert advisors: dr. Primož Gašperič, dr. Žiga Zwitter, Federico Franciamore (Space4Good)
Special thanks to: Projekt Atol Institute, Youth Centre Velenje, Youth Cultural Centre Maribor
Project producer: LokalPatriot Institute | Simulaker Gallery and konS ≡ Platform for Contemporary Investigative Art
___
The konS ≡ Platform for Contemporary Investigative Art is a project chosen on the public call for the selection of the operations “Network of Investigative Art and Culture Centres”. The investment is co-financed by the Republic of Slovenia and by the European Regional Development Fund of the European Union.