Zaradi osupljivega dejstva, da po vsem svetu na leto ubijejo sedem milijard piščancev moškega spola, starih en dan, saj so za perutninsko industrijo »nedonosni«, je izhodišče končnega projekta razvoj odprtokodne UI, ki spol piščanca lahko zazna in ovo. Projekt nadalje vključuje izdelavo avtonomnega hodečega robota, ki lahko poskrbi za različne vidike piščančevih potreb in hotenj. Projekt, ki se sprašuje, ali gallus gallus domesticus, domača kokoš, lahko – znotraj okvira antropocena – velja za najbolj ali najmanj uspešno ptico z evolucijske perspektive, izvira iz morbidne fascinacije nad trenutnim in zgodovinskim odnosom med piščanci in ljudmi ter podrobnostmi in problematiko selektivne reje, simbioze, udomačitve, pravic živali, praks kmetovanja ter varnosti in zaščite hrane, ki prepredajo ta narativ. V tem delu spekulativnega oblikovanja, ki se ne osredotoča na človeka, bo avtonomni stroj, ki bo sprožil učinek srhljive doline, ljubeče skrbel za piščance, kar bo pri gledalcu sprožilo vprašanje, ali so stroji mogoče zmožni biti bolj človeški od ljudi.
Produkcija
MKC Maribor