Čez 2,8 milijarde let bo povprečna globalna temperatura na Zemlji dosegla 147 stopinj Celzija. Tedaj bodo izumrli še poslednji ostanki življenja, preprosti podzemni mikrobi, ki so se zatekli na tečaje. Ta izjemno pomemben trenutek v zgodovini planeta bo minil neopaženo. Projekt 2.8B420K predlaga spomenik, znan kot Objekt, ki bo obeležil prehod planeta iz biološkega v postbiološki sistem in s tem konec življenja na Zemlji.
Ob otvoritvi razstave je kustosinja Tjaša Pogačar vodila pogovor o tem spekulativnem projektu z umetnikom in drugimi misleci z različnih področij. V razpravi so svoje misli in komentarje soočili umetnik Andy Gracie ter raziskovalci s področja geologije, antropologije in umetnostne zgodovine Rok Brajkovič, Blaž Vičič, Matthew Wolf-Meyer in Beti Žerovc.
KOLOFON
Koncept in oblikovanje: Andy Gracie
Razstavno besedilo: Andy Gracie
Kuriranje: Tjaša Pogačar
Produkcija: Projekt Atol (Tjaša Pogačar, Uroš Veber)
Tehnični diagrami, pomoč pri produkciji in izdelava objektov: Ali Yerdel
Izdelava razstavnega pohištva in tehnična izvedba: Valter Udovičić
Raziskovalna pomoč in svetovanje:
Nuria Llorca Isern – Oddelek za znanost o materialih in inženirstvo, Univerza v Barceloni
Rok Brajkovič – Geološki zavod Slovenije
Blaž Vičič – Quantectum AG
Beti Žerovc – Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Matthew Wolf-Meyer – Inštitut za napredni študij, Univerza v Tampereju
Produkcija: Projekt Atol
S podporo: konS ≡ Platforma za sodobno raziskovalno umetnost, Univerza v Kaliforniji: Systemics Lab – Media Arts and Technology, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Evropski sklad za regionalni razvoj Evropske unije, Mestna občina Ljubljana
Foto: Matjaž Rušt
CV umetnika
Andy Gracie deluje na presečišču umetnosti in znanosti in v različnih disciplinah, vključno z instalacijo, robotiko, zvokom, video in biološkimi praksami. Za njegovo umetniško prakso je značilno poglobljeno ukvarjanje s postopki, znanstvenimi metodologijami in naravo eksperimenta. Tu se “eksperiment” nanaša tako na dejanje pridobivanja znanja in informacij prek testiranja različnih scenarijev kot tudi na dejanje preizkušanja neznanih ali nepreverjenih procesov. Zanima ga, kako si kot ljudje predstavljamo, simuliramo in naseljujemo scenarije, ki preizkušajo naše razumevanje in naše zamišljanje prihodnosti. Te ideje v zadnjem času razvija v delih, ki se ukvarjajo s psihologijo, kulturo in estetiko katastrofe ter nestalnostjo človeštva v kozmičnem merilu.