Skoči na vsebino
Nova Projekti

Biobot: Laboratorijska situacija

Zoran Srdić Janežič

V središču umetniškega projekta so različne oblike robota, razvite na stičišču med biotehnologijo, umetno inteligenco in strojno opremo. Osnovni namen umetniškega dela je zasnova biokibernetičnega gibajočega se telesa, ki uspešno združuje biološke komponente z mehatroniko in umetno inteligenco. Ta sinergija ni pomembna le pri zbliževanju znanstvenega in umetniškega področja, temveč postavlja temelje za globlje raziskovanje etičnih in filozofskih izzivov v kontekstu sobivanja živih bitij z roboti. S projektom Biobot umetnik z ekipo ponuja performativno izkušnjo in miselni prostor, v katerem koncept razširjenih teles kaže na možne oblike sobivanja človeka in tehnologije.

Z biotehnološkimi postopki so v laboratoriju matične celice iz avtorjevega tkiva diferencirane v nevronske, te pa se kot možgani na čipu razraščajo na večelektrodnem polju MEA (Multielectrode Array), ki omogoča zaznavanje signalov v nevronih. Ti signali so preko programske platforme OpenEphys ojačani in spremenjeni iz analognih v digitalne. Signali iz primitivnih možganov na čipu so s pomočjo računalniških algoritmov, kot je RoboGrammar, predlagali obliko robota, ki ga v performativni situaciji tudi upravljajo.

Pogovor z umetnikom si lahko ogledate na tej povezavi.

KOLOFON

Koncept in razvoj projekta: Zoran Srdić Janežič
Programiranje (1. faza projekta): Matic Potočnik
Programiranje UI: Benjamin Fele
Biosenzorna elektronika, programiranje: Erik Krkač
Elektronika, PCB oblikovanje: Gregor Krpič
3D oblikovanje: Cveto Kuneševič
Bioinženiring: Ariana Barlič (Educell podjetje za celično biologijo, d.o.o.), prof. dr. Helena H. Chowdhury (Laboratorij za endokrinologijo – molekularna celična fiziologija, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani), Kristijan Tkalec (BioTehna)
Strokovna podpora: dr. Martina Perše (Medicinski eksperimentalni center, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani), dr. Miha Modic (Odsek za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo, Kemijski inštitut), dr. Tjaša Lepko (Francis Crick Institute, London)
Partner: Kambič laboratorijska oprema d.o.o.

Produkcija:  Zavod Kersnikova – Galerija Kapelica in Laboratorij za umetno življenje
Kurator: Jurij Krpan
Producentka: Jana Putrle Srdić

 

CV umetnika

Kipar in intermedijski umetnik ter oblikovalec lutk v Lutkovnem gledališču Ljubljana. V svoji umetnosti uporablja nove materiale in tehnologije: animatroniko, gibajoče se mehanizme v povezavi z biološkimi materiali, 3D virtualno zasnovo, instalacije navidezne resničnosti z AR kodami, kiparsko delo z združevanjem različnih materialov in tehnologij itd. Za svoje umetniško delo je sodeloval z znanstveniki na področju biotehnologije in nanotehnologije. Je avtor več kot 20 samostojnih razstav in številnih skupinskih. Njegova ideja za spominski spomenik je bila izbrana na natečaju in postavljena v javni prostor leta 2020. Na 3. mednarodnem festivalu likovnih umetnosti Kranj leta 2014 je prejel Nagrado za kakovost likovne umetnosti. Njegove skulpture in umetniška dela so del stalnih zbirk nekaterih vidnih galerij (Salon für Kunstbuch Dunaj, Mednarodni grafični likovni center Ljubljana, Mariborska umetniška galerija UGM, Muzej moderne in sodobne umetnosti Koroška).