Carbolytics je projekt na preseku umetnosti in raziskovanja, katerega cilj je ozaveščanje in poziv k ukrepanju glede okoljskega vpliva vseprisotnega nadzora znotraj ekosistema oglaševalske tehnologije, pa tudi nudenje nove perspektive za obravnavanje družbenih in okoljskih stroškov netransparentnih praks zbiranja podatkov. Spletno sledenje je dejanje zbiranja podatkov o dejavnostih uporabnikov na spletu, kot so branje novic, nakupovanje izdelkov, interakcija na družbenih medijih ali preprosto spletno iskanje. Znano je, da sta sledenje in beleženje vedenja uporabnikov v zadnjem desetletju postala glavni poslovni model. Toda čeprav so družbene in etične posledice zlorabe praks spletnega nadzora predmet javne razprave vsaj od Snowdnovih razkritij leta 2013, pa so energetski in okoljski stroški takšnih procesov ostali skriti pred očmi javnosti. Globalni aparat za zbiranje podatkov je zapleten tehnološki labirint, ki za svoj obstoj in delovanje potrebuje ogromne količine virov, vendar podjetja le redko razkrijejo informacije o okoljskem odtisu takšnih dejavnosti. Poleg tega je del stroškov energije, ki jih povzročajo prakse zbiranja podatkov, naložen uporabniku, ki neprostovoljno prevzame tudi del njihovega okoljskega odtisa. Čeprav gre za kritičen vidik nadzora, obstaja zaskrbljujoče pomanjkanje družbene, politične, podjetniške in vladne volje za odgovornost, zato je poziv k ukrepanju nujen.
Oglaševalska tehnologija je primarni poslovni model ekosistema podatkovne ekonomije ali, z drugimi besedami, »zlata jama, ki poganja internet«. Leta 2021 so globalni izdatki za oglaševanje po vseh platformah znašali 763,2 milijard dolarjev in pričakuje se, da se bodo leta 2022 zvišali za deset odstotkov. Nadalje, leta 2020 je 97,9% Facebookovih globalnih prihodkov in 80% Googlovih globalnih prihodkov izviralo iz oglaševanja, leta 2022 pa bosta ti podjetji skupaj z Amazonom obvladovali med 80% in 90% trga, če pri tem ne upoštevamo Kitajske. Vendar pa so kljub izjemni pomembnosti oglaševalske tehnologije znotraj globalne ekonomije njene metode in procesi skrajno netransparentni in jih je tako izjemno težko nadzorovati in regulirati.
Na kratko, oglaševalska tehnologija analizira, upravlja in distribuira spletno oglaševanje. Vključuje široko paleto igralcev, orodij in metodologij, kot so oglasne borze, avkcijski zakup v realnem času in nišno ciljanje, ki se močno naslanjajo na uporabniške podatke, da bi učinkovito ciljali in posredovali oglaševanje. Zato je zbiranje podatkov ključen vir njene globalne dobavne verige. Toda kako se uporabniški podatki dejansko zbirajo?
Tipično se podatki zbirajo prek uporabnikove naprave s pomočjo piškotkov in drugih sledilnih tehnologij, ki so vgrajene v naprave, spletne strani, aplikacije in vsakršne interaktivne in avdiovizualne digitalne vsebine. Kljub temu, da so sledilne tehnologije ustvarjene in shranjene na uporabnikovi napravi, so za povprečnega uporabnika večinoma nezaznavne in zato je ekstrahiranje ogromne količine uporabniških podatkov relativno lahka naloga. Nadalje, kljub svoji »nevidnosti« in relativno majhni velikosti so sledilne tehnologije odgovorne za sprožanje milijonov algoritmičnih procesov, ki v končni fazi omogočajo trgovanje s podatki na globalni ravni, pri čemer spodbujajo stalno rastoč ekosistem, ki se kompleksno zanaša ne le na izkoriščanje uporabniških podatkov, pač pa tudi na srkanje energije iz uporabnikove naprave zato, da bi dejansko lahko deloval.
Raziskava za projektom Carbolytics odkriva in analizira emisije ogljika vseh piškotkov, ki pripadajo milijonu najbolj obiskanih spletnih strani. Projekt je interaktivna na spletu temelječa instalacija, ki kaže povprečni globalni promet s piškotki v realnem času ali, z drugimi besedami, prikaže, kako piškotki parazitirajo v uporabniških napravah, da bi ekstrahirali osebne podatke in jih vnesli v ogromno, a zamegljeno mrežo organizmov.
Končno, z uvedbo te analize o podnebnih in kolektivnih pravicah skuša Carbolytics tradicionalni, na individualnih pravicah temelječi kritiki industrije oglaševalskih tehnologij dodati pogosto neraziskano, a kritično plast, pri čemer nudi močne dokaze za informiranje številnih skupnosti, ki zagovarjajo tehnološko in podnebno odgovornost.
Razstava: 16. februar – 11. marec 2022 @ Aksioma | Projektni prostor
https://aksioma.org/carbolytics
KOLOFON
Umetnica: Joana Moll
Partnerji: Barcelona Supercomputing Centre (BSC), Weizenbaum Institute in Sónar+D Barcelona
Zahvale: Senka Šifković Vrbica, Urša Chitrakar
Produkcija: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti
Za serijo: Taktike & praksa
Producenta: Janez Fakin Janša, Marcela Okretič
CV umetnika
Umetnica in raziskovalka, ki živi in dela v Barceloni in Berlinu. Njeno delo kritično preiskuje, kako tehnokapitalistične pripovedi vplivajo na alfabetiziranje strojev, ljudi in ekosistemov. Glavne teme njenega raziskovanja so internetna geopolitika, materialnost podatkov, nadzorovanje, tehnokolonializem in vmesniki. Svoja dela je predstavila v uglednih institucijah, muzejih in na univerzah po svetu, kot so beneški bienale, MAXXI, MMOMA, CCCB, ZKM, Ars Electronica, transmediale, ISEA in British Computer Society. Njeno delo je bilo predstavljeno v publikacijah, kot so The Financial Times, Der Spiegel, National Geographic, Quartz, Wired, Vice, The New Inquiry, Netzpolitk, O’Globo, La Reppublica, Fast Company, na NBC-ju in pri založbi MIT Press. Je soustanoviteljica Critical Interface Politics Research Group pri centru HANGAR (Barcelona) in Institute for the Advancement of Popular Automatisms. Trenutno je gostujoča predavateljica na Universität Potsdam in Escola Superior d’Art de Vic.