Kronolit

Zvočno delo Kronolit tematizira svet kamnin, časovnosti in naše vpete soodvisnosti. Kako poslušati kamen? se sprašuje bioakustična skupina Jata C. Delo bo sestavljeno iz 15-kanalne zvočne kompozicije in v prihodnje dopolnjeno s kamnito instalacijo, ki bo delovala kot enostaven kamnit instrument. V prvem zvočnem dogodku v MGLC Švicarija bodo umetnice_ki predstavili nastajajočo zvočno kompozicijo.

Misliti geološki čas, čas kotalečega kamna, čas litosfere, čas kontinentov je misliti lastno majhnost, prašnost, minljivost … Morda lahko prav s to mislijo zaobidemo norost človeškega izčrpavanja Zemlje, se čudimo njeni mogočni krhkosti, spoštujemo neštete entitete, ki so jo oblikovale v nestalnem prostoru in eonih časa. Kamenine gora so bile nekoč na dnu morja. Organsko komponento prsti so s presnovo proizvedle bakterije. Del apnenca na Zemlji so iz sebe iztisnili kokolitofori, enocelične alge. Tako kot mi so hkrati živi in mrtvi, hkrati organski in anorganski. Vemo, da je razlikovanje nepotrebno; in vendar je pomembno, kateri svet sveti svet.[1] Stežka najdemo prostor na planetu, ki ga ne bi upravljal človek ali vsaj vplival na njegove spremembe. Svetiti drugačen svet, v katerem vlada vzajemnost in ne oblastništvo, zahteva ponotranjenje drugačnih vprašanj. Jata C se vpraša: »Kako lahko slišimo kamen in njegove eone?«
/ Ida HIRŠENFELDER (beepblip), članica skupine Jata C

Skupina Jata C v delu Kronolit raziskuje zvočnost kamnitih struktur, simbolov trajnosti, razsežnosti, nemosti. Kamnine so kot Zemljina opna, Kronolit pa je inštrument/opna, s pomočjo katere z elektronskimi pretvorniki prevajamo vibracije kamna in jih v povratni zanki vračamo v kamen. Zvočno instalacijo, ki bo predstavljena novembra 2022, bo sestavljalo več kamnitih plošč, povezanih s pretvorniki (transducerji). Instalacija bo lahko postavljena samostojno, možna pa bo tudi koncertna izvedba kompozicije, v kateri se članice in člani skupine v živo vključijo s povratno zanko med kamnom in človekom. V raziskovalnem procesu sodelujejo z znanstveniki s področja mikropaleontologije, geologije in fizike ter podpornikom projekta, podjetje Marmor Hotavlje. Poleg zvoka iz kamna, ki ga zajemajo z različnimi napravami za terensko snemanje (geofoni, kontaktni mikrofoni), je zvok tudi generiran iz podob (spektralna analiza skenov kamnov z modulatorjem zvoka). Obdelane posnetke in baze podatkov skladajo v elektroakustično kompozicijo s partituro za izvajanje v živo. Z digitalno analizo, prevajanjem slike v zvok in meritvami vibracij oblikujejo lastno umetniško interpretacijo snovne zvočnosti litosfere.

[1] Donna J. Haraway. Staying with Trouble: Making Kin in the Chthulucene. Durham and London: Duke University Press, 2016, str. 35. “It matters what worlds world worlds. It matters what stories tell stories.”

KOLOFON

Umetnice_ki: Jata C (beepblip, OR poiesis, Boštjan Perovšek, Bojana Šaljić Podešva, Brane Zorman)
Strokovni sodelavec: Miloš Bartol
Fotografija: Mojca Čerpenjak
Video: Miha Godec
Zahvale: Primož Trdan, Marmor Hotavlje d.o.o.

Produkcija: Cona, zavod za procesiranje sodobne umetnosti za galerijo Steklenik, 2022
Partner zvočnega dogodka: MGLC Švicarija
Producentka: Irena Pivka
Odnosi z javnostmi: Matej Tomažin
Prevod in lektura: Melita Silič

Raziskava in zvočni dogodek sta nastala v produkciji projekta konS ≡ Platforme za sodobno raziskovalno umetnost. Razstavni del projekta sta podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Oddelek za kulturo Mestne občine Ljubljana.

Zahvaljujemo se podjetju Marmor Hotavlje d.o.o. za dostop do kamnoloma in ponujeno sponzorstvo za marmorne plošče za izdelavo instalacije.

CV umetnika

Jata C (beepblip, OR poiesis, Boštjan PEROVŠEK, Bojana ŠALJIĆ PODEŠVA, Brane ZORMAN) je umetniška skupina, katere člani delijo naklonjenost do terenskih posnetkov, bioakustike in zvočne ekologije. Raziskovanja slušnih zaznav združujejo z ekološkimi in družbenimi temami, ki jih razpirajo z znanstvenim diskurzom in izvirnimi predstavami o zvočnih okoljih. V skladbah posnetke iz neposrednega okolja preoblikujejo v spekulativne projekcije za prihodnost in čuječe zaznave sedanjosti. Pri delu uporabljajo široko paleto naprav za zajemanje akustičnih pojavov. Njihove snemalne metode vključujejo t. i. globoko poslušanje z neantropocentričnim odnosom do biotskih in nebiotskih entitet. Na nastopih uporabljajo prenosne računalnike, nadgrajene z digitalnimi vmesniki za glasbene inštrumente (MIDI). Igrajo po partituri, ki pušča dovolj prostora za improvizacijo in živo glasbeno interpretacijo. Ustvarjajo tudi 8-kanalne zvočne kompozicije in razstavljajo zvočne instalacije. Skupina je doslej javnosti predstavila kompoziciji Drobljenje ledu (2019) in Bibaret JC210120 (2020).

Ida HIRŠENFELDER (beepblip) deluje v polju zvočne in intermedijske umetnosti. Zanima jo zgodovina medijev, arhivi, njihovo izginevanje in medijska arheologija. Sodeluje z Muzejem za sodobno umetnost Metelkova, +MSUM, festivalom Topografije zvoka ter v okviru programa radioCona. Z intermedijsko zvočno umetnico Sašo Spačal sta soustanoviteljici Iniciative ČIPke. Od leta 2011 do 2017 je bila članica DIY zvočnega kolektiva Theremidi Orchestra.

Petra KAPŠ (OR poiesis) je umetnica in raziskovalka zvoka, slušne percepcije in poetičnega performansa. Besedo razširja v sonornih sferah časprostor poezije. Ob vseh digitalnih razsežnostih ji je središčna fizična prisotnost telesa.

Boštjan PEROVŠEK, umetnik, skladatelj in oblikovalec zvoka, sklada eksperimentalno elektroakustično glasbo. Njegova posebnost je ustvarjanje bioakustične glasbe, ki temelji na zvokih živali, posebej žuželk. Sodeluje s skupino SAETA, ustvarja pa tudi glasbo za film in gledališče, performanse, multimedijske instalacije ter zvočne krajine za muzeje in galerije.

Bojana ŠALJIĆ PODEŠVA se kot skladateljica najbolj posveča raziskovanju zvoka kot entite, ki vpliva na poslušalca fizično in vsebinsko. Njena glasba se razpenja med popolno abstrakcijo in kompleksnimi semantičnimi jeziki. Je prejemnica vrste nagrad za koncertna dela, scensko in filmsko glasbo.

Brane ZORMAN je intermedijski umetnik, skladatelj, zvočni manipulator, producent in kurator. Zvočna dela komponira za gledališke, intermedijske in plesne predstave. Elektroakustične solo skladbe in improvizacije z domačimi in tujimi umetniki izvaja v prostorskem zvoku. V odnosu do zvoka in prostora razvija različne strategije, tehnike, dinamične in interaktivne module, snema in reinterpretira zvočne krajine in z uporabo sofisticiranih orodij kreira elektronske in akustične zvočne skulpture.