Kaj je potrebno za sprememo prihodnosti?
Ministrstvo za prihodnost (The Ministry for the Future, 2020), najnovejši roman Kima Stanleya Robinsona, korenini v znanstveni premisi: države še naprej ignorirajo Pariški sporazum, naš planet pa se segreva vse do točke človeškega vrelišča. Ko Indijo zajame poguben vročinski val, ki pobije na milijone ljudi, pride do podnebnega odziva. Robinson v svojem doslej najmračnejšem, vendar upanja polnem delu raziskuje meje in možnosti človeškega sodelovanja v skrajnih pogojih. V tem tematskem pogovoru pod ključno besedo “sprožilec” bomo razpravljali o tem, kaj bo trenutek streznitve, ko bomo kot človeštvo ponovno razmislili o svojem mestu in poti na edinem planetu, ki ga imamo, ter o obetajočih orodjih, ki jih je Robinson odkril v svojih dolgoletnih raziskavah. Kurira in vodi novinarka in pisateljica Marta Peirano.
Kim Stanley Robinson
Trenutno najbolj priljubljen pisatelj znanstvene fantastike. Trilogija Mars, njegova prva mednarodna prodajna uspešnica, objavljena med letoma 1992 in 1996, je bila ambiciozno raziskovanje teraformiranja rdečega planeta, ki se je dotikalo primerjalne vesoljske politike in njenega vpliva na preživetje človeške vrste. S to zavezanostjo raziskovanju obvladovanja in blaženja podnebnih sprememb je Robinson postal eden vodilnih predstavnikov podnebne fikcije, žanra, ki se odvija v svetu, kot ga poznamo, ali pa v bližnji prihodnosti. Najbolj priljubljeni naslovi tega plodovitega pisatelja vključujejo New York 2140, Aurora, Shaman in Green Earth. Njegova knjiga 2312 je bila prva, ki je bila nominirana za vseh sedem glavnih nagrad na področju znanstvene fantastike in dobitnica prestižne nagrade Nebula za najboljši roman leta 2013. Njegov najnovejši roman Ministrstvo za prihodnost, objavljen med pandemijo, je surov prikaz tega, kaj bi bilo potrebno, da bi se ljudje končno soočili s pošastnimi stranskimi učinki antropocena.
(re)programiranje: Strategije za samoregeneracijo
Deseta edicija Aksiominega programa Taktike & praksa poimenovana (re)programiranje: Strategije za samoregeneracijo sledi lanskemu MoneyLab-u, ki je zbral mrežo umetnikov, aktivistov in geekov v razpravi o oblikah finančne demokratizacije. Tudi letošnja izvedba v sodelovanju s Kinom Šiška in v okviru konS – Platforme za sodobno raziskovalno umetnost, se osredinja na vprašanje vse bolj vidnih – in vse bolj katastrofalnih – posledic ignoriranja okoljske krize. Marta Peirano, specialistka za raziskovanje odnosa med sistemi moči in tehnologijo, španska novinarka, pisateljica in govornica, katere TED Talk Zakaj me opazujejo, če sem nihče? si je ogledalo več kot tri in pol milijona ljudi, bo v seriji pogovorov z vodilnimi imeni v ključnih področjih za regeneracijo, reset in rekonstrukcijo kolektivnega mišljenja in obnašanja iskala odgovore na vprašanje, kaj je potrebno, da se človeštvo zbudi in ukrepa, še preden se dokončno uniči. Serija spletnih pogovorov traja od februarja do novembra 2021.