Projekt sestavljajo podobe, ki so jih proizvedli algoritmi strojnega učenja, trenirani na stotinah post-katastrofičnih prizorov – cunamijev, hurikanov, potresov, zemeljskih plazov, letalskih nesreč, požarov in vojn. Nasičenost medijev s takšnimi podobami je povzročila določeno desenzitizacijo, hkrati pa tovrstno gradivo fetišiziramo, želimo si še več takih bodob, naš pogled se ujame v past te realnosti, ki je postala neobičajna. Vsakdanjost se spreminja v transcendentno grozljivo, ko nas v konkurenčni nuji, da bi pritegnili pozornost, mediji bombardirajo z vedno bolj strahovitimi in nasilnimi podobami, zaradi katerih obnemimo. Prej ali slej to privede do psiholoških pojavov »upada sočutja« in »sočutne izčrpanosti«.
Vendar pa se v teh podobah skriva tudi lepota. Grozljivost nas resda zapelje, vendar vsebuje tudi abstraktne tone, forme in lastnosti estetike razdejanja, ki so slikarske, kinematografske in lepe. To, kar sproži nelagodje, je védenje, da je bilo za naše estetsko zadovoljstvo potrebno hudo trpljenje ljudi. Kako bi torej te naše nenasitne potrebe lahko zadovoljili na »etičen« način? Kako naj potešimo želje po uživanju v estetiki katastrof, ne da bi se nam bilo treba ozirati na ceno človeških življenj? Ali estetiko lahko ločimo od človeškosti? Če podobe katastrofalnih dogodkov generiramo tako, da jim je senzacionalističnost odvzeta že ob samem nastanku, prispemo do izpolnjujočega momenta estetike brez krivde.
Projekt Catastrophe Jangled Hideously Out Of Process sovpada z lokom serije z naslovom The Haunting Series, ki izraža in prikazuje prisotnost eksistencialnih groženj. Catastrophe Jangled Hideously Out Of Process temu narativu doda še en preobrat, saj sta tako naslov kot vsebina delo umetne inteligence, ki jo kot tako štejemo med eksistencialne grožnje, s katerimi se soočamo.
O umetniku
Andy Gracie deluje na presečišču umetnosti in znanosti ter v različnih disciplinah, vključno z instalacijo, robotiko, zvokom, video in biološkimi praksami. Za njegovo umetniško prakso je značilno poglobljeno ukvarjanje s postopki, znanstvenimi metodologijami in naravo eksperimenta. Tu se “eksperiment” nanaša tako na dejanje pridobivanja znanja in informacij prek testiranja različnih scenarijev kot tudi na dejanje preizkušanja neznanih ali nepreverjenih procesov. Zanima ga, kako si kot ljudje predstavljamo, simuliramo in naseljujemo scenarije, ki preizkušajo naše razumevanje in naše zamišljanje prihodnosti. Te ideje v zadnjem času razvija v delih, ki se ukvarjajo s psihologijo, kulturo in estetiko katastrofe ter nestalnostjo človeštva v kozmičnem merilu.
Pogovor z umetnikom: četrtek, 10. februar 2022, ob 19.00