O Konsu
konS ≡ Platforma za sodobno raziskovalno umetnost je odprta in razvijajoča se struktura, ki si prizadeva vzpostaviti povezave med skupnostmi, institucijami znanja, raziskovalnimi središči in gospodarstvom na sistemski ravni, pri čemer so vse strani zainteresirane za soustvarjanje trajnostne, varnejše in bolj etične prihodnosti v dinamičnem, nenehno spreminjajočem se svetu.
Prizadevanja za vzpostavitev aktivne mreže raziskav, produkcije in utemeljevanja boljših pogojev za raziskovanje, razvoj in realizacijo sodobnih raziskovalnih umetniških projektov, je združilo devet partnerjev – nevladnih organizacij, umetniških producentov, taktičnih medijev, javnih kulturnih središč in umetniška akademija na diagonali vzhodne in zahodne kohezijske regije: Zavod Kersnikova, Zavod Projekt Atol, Zavod Aksioma, Društvo Ljudmila, Zavod Cona, vsi iz Ljubljane, in Univerza v Novi Gorici – Akademija umetnosti, Mladinski center Velenje, LokalPatriot Novo mesto ter MKC Maribor. Projekt je zasnovan tako, da se v pridruženo partnerstvo lahko vključijo tudi druge organizacije, ki bodo izkazale interes za aktivno sodelovanje v platformi.
Dogodki
Nobena vsebina ni bila najdena ...
konS modul konSekvence
konS ≡ Platforma za sodobno raziskovalno umetnost je predstavila fragmente možnega ekosistema umetniško-raziskovalnega ustvarjanja na presečišču znanosti, tehnologije in družbe. Razstave, delavnice, konferenca, performansi in pogovori so se ves marec vrstili v Cukrarni in na lokacijah partnerjev platforme v Ljubljani, Mariboru, Velenju, Novem mestu in Novi Gorici. konSekvence ≡ Fragmenti možnega ekosistema je vseslovenski konS ≡ Modul, ki je predstavil del večletne produkcije sodobne raziskovalne umetnosti.
V dobrih treh letih ustvarjalnega zamaha smo v radikalnih razmerah globalnih razsežnosti postavili temelje možnega umetnostnega ekosistema na področju sodobne raziskovalne umetnosti. Na razstavi konSekvence v ljubljanski galeriji Cukrarna smo predstavili tri ustvarjalna področja, ki se med seboj prepletajo in opozarjajo na svojo konceptualno, tehnološko in oblikovno povezanost.
Poleg ustvarjanja boljših pogojev za umetniško delo z vzpostavitvijo tematskih laboratorijev veliko vlogo v projektu igra izobraževanje oz. raziskovalno učenje, ki upošteva zgodovinske spremembe na področju dostopanja do znanja. Tretje ustvarjalno področje na razstavi pa je sklop projektov, ki so nastali kot vključevanje umetniških ideacij in dela v inovacije za bolj vključujočo, zeleno in tehnološko opolnomočeno družbo. Rezultati ob zaključku prvega dela projekta konS so šele sekvence celotnega ekosistema, h kateremu smo namenjeni. Zato naslov: konS≡Sekvence. Podnaslov razstave: Fragmenti možnega ekosistema pa smo izbrali zato, ker ocenjujemo, da je projekt šele v prvi tretjini svoje polne realizacije.
Program konSekvenc v Cukrarni in na drugih prizoriščih ter utrinki dogajanja so objavljeni na konsekvence.si.
konSekvence ≡ Cukrarna // VIDEO
Osrednja razstava projekta konSekvence ≡ Fragmenti možnega ekosistema v Cukrarni je predstavila predstavlja 17 (vizualnih, zvočnih in/ali kinetičnih) instalacij, umetniško-raziskovalnih projektov in prototipov s presečišča umetnosti, znanosti, tehnologije in družbe. Nastajali so pod okriljem konS ≡ Platforme za sodobno raziskovalno umetnost, ki je v dobrih treh letih ustvarjalnega zamaha postavila temelje možnega umetnostnega ekosistema na področju sodobne raziskovalne umetnosti ter (so)ustvarjanje omogočila več kot 50 umetnikom in raziskovalcem.
konSekvence ≡ Galerija Velenje // VIDEO
V sklopu vseslovenskega projekta konSekvence ≡ Fragmenti možnega ekosistema, ki je predsavil dosedanje dosežke konS ≡ Platforme za sodobno raziskovalno umetnost, je kritični pogled na presečišče znanosti, tehnologije in družbe odprl tudi program Galerije Velenje, kjer so gostovali umetniško-raziskovalni projekti Stefana Doepnerja, Nejca Trampuža, Dorotee Dolinšek, Saše Spačal in Kaitlin Bryson, v spremljevalnem programu pa so se zvrstile delavnice za otroke, mladostnike in odrasle, predavanje Saše Spačal in glasbeni performans Eralda Bernocchia.
Aktualno
konS na festivalu Ars Electronica predstavlja več produkcij
Najpomembnejši mednarodni festival digitalne umetnosti Ars Electronica v Linzu gosti tudi člane konzorcija konS ≡ Platforma za sodobno raziskovalno umetnost, njihovo produkcijo in sodelujoče umetnike. Predstavljajo se izobraževalni program konS ≡ PARK – Akademija za raziskovalno umetnost, prototip pametnega vrta StellaVarde in laboratorij SPEKTR Z. Izpostavljeni so umetniki Zoran Srdić Janežič s projektom Biobot, Špela Petrič in Dorotea Dolinšek na umetniških rezidencah ter konzorcijska partnerja Zavod Projekt Atol in Akademija umetnosti Univerze v Novi Gorici.
Festival pogovorov (re)programiranje: Strategije za samoregeneracijo zdaj v podkastu
Druga serija podkastov v sklopu programa Taktike&praksa, s katerim Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti dopolnjuje diskurzivni program konS ≡ Platforme za sodobno raziskovalno umetnost, obuja festival pogovorov (re)programiranje: Strategije za samoregeneracijo iz leta 2021. V tej seriji podkastov bodo ponovno predvajani pogovori, ki jih je zasnovala in vodila pisateljica in novinarka na področju tehnologije Marta Peirano.
Izid knjige Sanele Jahić Under the Calculative Gaze
Po dveh uspešnih instalacijah v sklopu projekta Under the Calculative Gaze, ki sooča konkretne primere uporabe umetne inteligence kot orodja izključitve s primeri kolektivne prakse samoorganizacije in solidarnosti, je avtorica Sanela Jahić izsledke kritično naravnane raziskave družbenih aplikacij umetne inteligence predstavila še v knjigi.
Razprava ob predstavitvi umetniške raziskave Atlas Slovenija
Ob odprtju razstave v Galeriji Simulaker, na kateri je transdisciplinarni umetnik Miha Turšič predstavil umetniško raziskavo Atlas Slovenija, so v strokovni razpravi poleg avtorja umetniškega projekta sodelovali umetnostna zgodovinarka dr. Beti Žerovc, inženir geodezije in doktor znanosti dr. Aleš Marsetič ter kurator Galerije Simulaker Adrijan Praznik.
Špela Petrič je gostja letošnje rezidence ArtScience
V okviru letošnje rezidence ArtScience, ki jo je Ars Electronica razpisuje z Umetniško zbirko Deutsche Telekom, bo na vrsti intermedijska umetnica in raziskovalka dr. Špela Petrič s svojim projektom AIxxxNOSOGRAPHIES, ki se osredinja na uporabo umetne inteligence v zdravstvenem varstvu.
Aksioma diskurzivni program dopolnjuje s podkast kanalom
Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, ki je konS ≡ Platformo za sodobne raziskovalne umetnosti med drugim obogatila s tematsko pestrim diskurzivnim programom, svoje aktivnosti nadgrajuje s podkastom Taktike&praksa. Gre za zvočno dopolnitev Aksiominega istoimenskega diskurzivnega programa, ki se osredotoča na raziskovalno umetnost, družbo in nove tehnologije.
Dorotea Dolinšek na rezidenci v BioLabu centra Ars Electronica
Ljubljanska postmedijska umetnica Dorotea Dolinšek je s projektom Biosymbiotic Exoskeleton kandidirala na razpisu Evropske platforme za medijsko umetnost in pridobila rezidenco v BioLabu centra Ars Electronica. S projektom odkriva skrivnosti mikrobioma in kako naš simbiotični odnos z mikroorganizmi vpliva na naše dobro počutje.
Častno omembo Prix Ars Electronica je prejel tudi Biobot
Ob letošnji podelitvi nagrad festivala Ars Electronica je častno omembo v kategoriji Artificial Intelligence & Life Art prejel tudi projekt Biobot slovenskega kiparja in intermedijskega umetnika Zorana Srdića Janežiča, ki je od leta 2019 nastajal v produkciji Zavoda Kersnikova pod okriljem konS ≡ Platforme za sodobno raziskovalno umetnost.
Častna omemba za konS ≡ PARK ob podelitvi nagrad festivala Ars Electronica Linz
Najpomembnejši mednarodni festival digitalne umetnosti Ars Electronica je razglasil letošnje dobitnike festivalskih nagrad. Na tekmovanju za nagrado za digitalno humanistiko (Ars Electronica Award for Digital Humanity), ki ga Ars Electronica Center prireja v sodelovanju z avstrijskim zunanjim ministrstvom, je konS ≡ PARK – Akademija za raziskovalno umetnost prejela častno omembo. Za nagrado se potegujejo projekti, ki dokazujejo moč kulturne izmenjave in sodelovanja za razvoj digitalnega sveta, osredotočenega na človeka.
Nejc Trampuž s konS soustvarjal proslavo ob dnevu državnosti
Mladi umetnik Najc Trampuž, ki se kali tudi na konS ≡ Platformi za sodobno raziskovalno umetnost, je s svojimi vizualijami, ustvarjenimi s pomočjo umetne inteligence, ustvaril del kulise osrednje proslave ob dnevu državnosti. Oblika animiranih kolažev v kroglah je bila zasnovana v sklopu projekta konS v produkciji konzorcijskega partnerja LokalPatriot in Galerije Simulaker.
Ministrica Asta Vrečko o konSekvencah
Slavnostna gostja otvoritve osrednje razstave programa konSekvence ≡ Fragmenti možnega ekosistema v Cukrarni je bila ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko. "Na Ministrstvu za kulturo smo ponosni na projekt, ki je med drugim tudi povezal široko mrežo partnerjev in sodelujočih. Čestitke vsem!"